Avtocesto skozi Amazonski pragozd je v sedemdesetih letih 20. stoletja zgradila tedaj vojaška vlada, ki si je prizadevala poseliti Amazonijo, vendar so idejo hitro opustili. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja je tako večina avtoceste, ki poteka približno 900 kilometrov od Porto Velha v zvezni državi Rondonia do Manausa v zvezni državi Amazonas, že razpadla v makadamsko cesto. Velik del ceste je tako v deževnem vremenu povsem neprevozen, poroča Euronews. 

Tudi v sušnem obdobju je vožnja po tej poti izjemno ovirana. Zato se že dlje časa krepijo prizadevanja za ponovno obuditev glavne prometnice skozi srce Amazonije. Zagovorniki projekta menijo, da je treba zmanjšati izolacijo dveh povezanih držav, Amazonas in Rondonia. Manausje iz preostale Brazilije namreč pogosto dostopen samo z rečnim in zračnim prevozom. Predlog zakona avtocesto imenuje "kritična infrastruktura, nepogrešljiva za nacionalno varnost". 

Kot poroča Euronews, so brazilski poslanci zdaj sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki ga mora potrditi še senat. Trasa pa bi potekala skozi samo osrčje amazonskega deževnega gozda. Predlog zakona poleg tega dovoljuje uporabo naravovarstvenih sredstev, ki so bila donirana Braziliji v okviru Amazonskega sklada, ki ga podpirajo ZDA in Evropa, za financiranje projekta avtoceste.  

A znanstveniki in strokovnjaki opozarjajo, da bi na novo asfaltirana cesta lahko sprožila eksplozijo krčenja gozdov v zvezni državi Amazonas, kjer se nahaja večina najbolj ohranjenih deževnih gozdov v Braziliji. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Vsak večji avtocestni projekt v Amazoniji doslej je namreč sprožil porast prilaščanja zemlje in nezakonito krčenja gozdov. Raziskovalci pravijo, da bi cesta odprla novo pot za sečnjo, ki bi lahko potisnila deževni gozd čez točko brez vrnitve. 

Več kot tretjina Amazonskega pragozda že degradirana 

Ob porečju reke Amazonke je približno polovica vsega deževnega gozda na svetu, ki je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja. Amazonski pragozd zato imenujejo tudi pljuča planeta. Je pomemben habitat, kjer raste in živi okoli tri milijone različnih vrst rastlin in živali, tam pa živi tudi okoli milijon staroselcev. Več kot polovica Amazonskega pragozda je na območju Brazilije, v Peruju ga je 13 odstotkov, v Kolumbiji pa deset.

Več kot tretjina največjega pragozda na svetu v Amazoniji je degradirana zaradi suše in dejavnosti človeka, za zaščito tega ključnega ekosistema pa je nujno takojšnje ukrepanje, opozarjajo znanstveniki. Ameriški znanstveniki so opozorili, da se amazonski pragozd pod pritiskom "regionalne sečnje ter globalnih podnebnih sprememb" spreminja iz večinoma nedotaknjenega gozda v degradirano okolje. Zaradi grozečega kolapsa pragozda so pozvali k takojšnim ukrepom za zajezitev sprememb v njem. "Ukrepi za preprečevanje najhujših sprememb so znani, uvesti pa jih moramo takoj," so zapisali in opozorili, da bi uničenje amazonskega pragozda vodilo do usodnih posledic za svetovno biosfero in za celotno človeštvo, je poročala STA. 

Krčenje amazonskega pragozda v Braziliji se je v prvih šestih mesecih leta sicer zmanjšalo za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, je julija sporočila brazilska vlada. Boj proti izkoriščanju amazonskega pragozda je sicer eden glavnih ciljev vlade levo usmerjenega Luiza Inacia Lule da Silva, ki je predsednik države od 1. januarja.

Na podlagi satelitskih posnetkov Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja so sporočili, da se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta Amazonski pragozd skrčil za 2649 kvadratnih kilometrov, medtem ko se je v enakem obdobju lani, ko je bil predsednik države še skrajno desni Jair Bolsonaro, ki je v gozdu videl samo gospodarski potencial, skrčil za 3988 kvadratnih kilometrov.

V času Bolsonara, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, se je povprečen letni posek glede na desetletje prej povečal za 75 odstotkov, je še poročala STA.