Izvedli ste raziskavo, za katero ste bili tudi nagrajeni. Kaj ste ugotovili, kako zdravo je v resnici kolesarjenje  v prestolnici v času prometne konice?  

Kolesarjenje ima na zdravje in okolje številne pozitivne učinke, saj med drugim znižuje pojavnost kardiovaskularnih obolenj, izboljšuje imunski sistem in ugodno vpliva na splošno počutje. Prav tako lahko prebivalci urbanih okolij z izbiranjem aktivne mobilnosti pomembno prispevamo k kakovostnejšemu okolju in s tem zmanjšanju onesnaženosti zraka. Hkrati pa se moramo zavedati, da ima lahko kolesarjenje v urbanih okoljih, ki so okoljsko bolj obremenjena, tudi negativne učinke na zdravje. V naši raziskavi, ki smo jo opravili med septembrom in decembrom 2022, smo ugotovili, da so kolesarji predvsem v času popoldanske prometne konice nekoliko bolj izpostavljeni višjim koncentracijam finih trdnih delcev v primerjavi z ostalimi deli dneva. Kljub temu, pa ta faktor tveganja ni presegel vrednosti 1, kar nakazuje na minimalno tveganje za izpostavljenost tem delcem.

Je torej pametno v službo s kolesom, se lahko pred delci kako zaščitimo?

Pomembno je, da se zavedamo, da dolgoročni in kratkoročni pozitivni učinki gibanja, vključno s kolesarjenjem, nadvladajo škodljive učinke zaradi potencialno slabše kakovosti zraka. Zaščitimo se lahko tako, da se izognemo bolj obremenjenim cestam, predvsem v času gostejšega prometa. Uporabimo lahko tudi zaščitne maske, predvsem tipa FFP2 ali FFP3, ki glede na opravljene študije, zadržijo kar 97% delcev večjih od 0,3 mikrometra. Na žalost pa te maske ne zadržijo tistih najmanjših in hkrati najnevarnejših delcev manjših od 0.1 mikrometra, ki lahko prečkajo pljučno krvno-zračno pregrado in poškodujejo živčni sistem. 

Merjenje onesnaženosti zraka ste izvedli s posebnimi merilniki, ki pa so, kot pravite, dostopni vsem. Lahko opišete, kako so potekale meritve in za kakšno raziskavo je šlo.

V raziskavi, pri kateri smo v proces zbiranja podatkov vključili tudi prostovoljce, smo uporabili nizkocenovne optične senzorje Sensirion SPS30, ki delujejo po principu laserskega sipanja. Velikost delca je določena na podlagi intenzitete sipane svetlobe, kar pomeni, da večji kot je delec, manjši je kot sipane svetlobe. Prostovoljci so s senzorji, nameščenimi na krmila koles, skupno opravili preko 300 kolesarskih poti in pridobili veliko število podatkov o koncentracijah finih trdnih delcev v Ljubljani. Vsak prostovoljec je za zagotavljanje kakovosti pridobljenih podatkov opravil tudi terensko so-lokacijsko kalibracijo pri eni izmed merilnih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje.

Kaj vse vpliva na to, koliko delcem smo izpostavljeni – je razlika med 10 minutno vožnjo ali recimo polurno vožnjo v takšnih razmerah?

Vsekakor, dalj časa ko smo aktivno vključeni v promet, več onesnaženega zraka lahko potencialno vdihnemo. Na to, koliko delcem smo izpostavljeni, vplivajo predvsem demografske značilnosti posameznika (spol, starost), način vključenosti v promet (pešec, kolesar, uporabnik javnega potnega prometa, voznik osebnega avtomobila), sama lokacija, vremenski in meteorološki pogoji, pa tudi bližina lokalnega vira delcev. Na našo izpostavljenost delcem pa navsezadnje vpliva tudi zmožnost implementacije zakonodajnih smernic in priporočil, tako na lokalni kot tudi na državni ravni.

Ali lahko torej vsak s takšno napravo izmeri onesnaženost, kateri je izpostavljen? Kako obdelujete takšne podatke?

Tako je. Namen tovrstnih merilcev je prav vsesplošna dostopnost informacij o kakovosti zraka v realnem času ter ozaveščanje prebivalcev o točkah onesnaženosti. Podatki o koncentracijah trdnih delcev se shranjujejo ali na mobilni telefon ali pa v oblak podatkov. Te podatke nato s pomočjo različnih statističnih orodji obdelamo in jih sestavimo v smiselno podobo. Na ta način pridobimo pomembne informacije o časovnih in prostorskih nivojih izpostavljenosti trdnim delcem v prometu. 

Kako onesnaženost zraka vpliva na zdravje tistih, ki se sprehajajo ali telovadijo v času, ko je ta obremenjen z delci?

Številne epidemiološke raziskave so že dokazale, da izpostavljenost trdnim delcem povzroča znatna zdravstvena tveganja, vključno s kroničnimi in akutnimi boleznimi dihal, srca in ožilja. Dolgoročni učinki izpostavljenosti in s tem povezani zdravstveni izzivi lahko ultimativno vodijo v skrajšanje pričakovane življenjske dobe za približno tri leta.

Kdaj ste opazili največjo onesnaženost, ste onesnaženost merili v različnih letnih časih?

V študiji smo ugotovili, da so se povprečne vrednosti finih trdnih delcev gibale med 4,7 mikrograma na kubični meter prečrpanega zraka in 32,3 mikrograma na kubični meter prečrpanega zraka, pri čemer so se te povečale z nižjo zunanjo temperaturo. V hladnejših mesecih so višje ravni onesnaženosti zraka predvsem posledica pogostih temperaturnih obratov in slabše prevetrenosti, kar je pogost pojav v številnih slovenskih mestih. Poleg tega, so bile najvišje koncentracije izmerjene ponoči, med 21.00 in 24.00 uro, nasprotno, pa so bile najnižje koncentracije zabeležene popoldne, med 12.00 in 15.00 uro.

Ali se rezultati razlikujejo glede na lokacijo trase?

Opravljena prostorska analiza podatkov v Ljubljani je pokazala, da so bila bolj obremenjena območja s finimi trdnimi delci prisotna predvsem v bližini mestnih vpadnic, gradbišč, avtobusne in železniške postaje ter ob obvoznici, torej na območjih, z gostejšim prometom.

Bi radi še kaj izpostavili?

Za to kakšen zrak dihamo, smo v največji meri odgovorni prav sami. Prebivalci urbanih okoljih lahko že z minimalnimi spremembami vedenjskih vzorcev bistveno prispevamo k izboljšanju kakovosti zraka. Z uporabo javnega prevoza in aktivnih načinov mobilnosti (hoja, kolesarjenje), še posebej na krajše razdalje, ter z uporabo kakovostnega in ustrezno sušenega lesa lahko znatno zmanjšamo svoj doprinos k koncentracijam trdnih delcev v ozračju. V Sloveniji namreč skoraj 80% trdnih delcev izvira iz individualnih kurišč ali prometa.