Izzive za pakiranje živil danes sicer prestavljajo spremembe, kot je globalizacija trgovine, daljše poti distribucije živil, sodoben način življenja, zato se razvijajo novi načini pakiranja živil, ki podaljšajo rok uporabnosti, vzdržujejo ter spremljajo varnost in kakovost živila, je zapisano na straneh NIJZ. 

Medtem, ko je vedno več hrane v naših nakupovalnih košaricah predpripravljene in zavite v embalažo, pa je odgovor na to, kaj vse je v naši hrani, vedno težji in vse bolj nepredvidljiv, ugotavljajo strokovnjaki. Ekipa mednarodnih znanstvenikov je tako oblikovala zbirko 3240 potencialno škodljivih kemikalij, ki so jih izmerili oziroma zaznali v materialih, ki prihajajo v stik s hrano, poroča Guardian. 

To so embalaža za hrano, oprema, pribor, posode in embalaža za večkratno uporabo. Kot so ugotovili znanstveniki, kar 56 odstotkov teh kemikalij doslej še niso zabeležili v embalaži v hrani. Poročilo o izsledkih je razkrila švicarska neprofitna organizacija Food Packaging Forum, objavljen pa je bil tudi v znanstveni reviji Food Science and Nutrition poroča Guardian.

"Pakiranje hrane je pomembno za današnji globalizirani prehranski sistem, a materiali, ki prihajajo v stik s hrano, so lahko tudi vir potencialno nevarnih kemikalij, ki se lahko prenesejo na hrano," opozarjajo v poročilu.  Znanstveniki so združili podatke 1.210 mednarodnih študij in odkrili 2.881 materialov, ki prihajajo v stik s hrano, ki so jih razdelili v šest skupin: plastični, kovinski, papirnati, stekleni in keramični ter ostalo. Za številne kemikalije, ki lahko  'vstopijo'  v našo hrano, kot so PFAS, ftalati, bisfenoli in težke kovine, je znano, da so škodljive, vendar o številnih drugih ni veliko znanega, vključno s tem, kako bi lahko vplivale na zdravje ljudi. 

Soavtor poročila Pete Myers, je za Guardian pojasnil, da so snovi včasih k hrani dodane namensko za podaljšanje roka trajanja živil, v nekaterih primerih pa je njihova prisotnost nenamerna. In ravno te so problematične, saj potrošnik ne ve, kaj vnese v svoje telo. "Če ne vemo, katere snovi so uporabljene, ne vemo tudi, ali so potencialno toksične," je dodal. 

V zbirki podatkov o kemikalijah, najdenih v materialih, ki prihajajo v stik s hrano, so številne kemikalije, za katere še ni dovolj študij o njihovi morebitni škodljivosti za zdravje ljudi, piše Guardian. Raziskovalci so bili začudeni nad tem, koliko doslej nepoznanih kemikalij so našli med preiskovanjem podatkov.  Proizvajalci embalaže pogosto dodajajo kemikalije, ne da bi poznali njihove dolgoročne posledice, je povedala Jessica Heiges iz UC Berkeley, ki preučuje predmete za enkratno uporabo, kot sta plastična posoda in embalaža. "Te kemikalije so zaskrbljujoče zato, ker ne vemo, kakšni so morebitni dolgoročni učinki njihove uporabe na zdravje potrošnikov," je dejala Heigosova. Največji izziv pa je, ker v takšnih izdelkih ni zgolj ena takšna snov. Težko je predvideti, kako bodo snovi delovale ena z drugo. Nekatere od njih se v okolju in človeškem telesu nalagajo, po tem, ko jih zaužijemo. 

NIJZ za varno uporabo materialov v stiku z živili svetuje:

Po odprtju konzerve, živilo takoj prestavite iz konzerve v stekleno, keramično ali plastično posodo, ki jo, če hrane ne boste takoj pojedli, shranite v hladilniku.

Embalirana živila shranjujte pri zmernih temperaturah (npr. plastenk za vodo ne shranjujte v avtu v poletnem času, saj so temperature v avtu, zaprtem na soncu, lahko poleti lahko zelo visoke).

Ne uporabljajte kovinskih pokrovov za steklene kozarce za vlaganje večkrat, saj niso namenjeni večkratni uporabi, uporabite nove, nerabljene in preberite navodila (včasih pokrovi niso primerni za stik z vsemi vrstami živil).

Če pa že uporabite rabljeno embalažo, jo uporabite le za tista živila, za katera je bila tudi prvotno namenjena (npr. olje shranjujte v plastenki, v kateri se je tudi prej nahajalo olje, ali v steklenici). Proizvajalci preskušajo embalažo za določen namen in za ta namen uporabe je preverjena, za druge namene in morebitno večkratno uporabo pa mogoče ni primerna.

Ne uporabljajte aluminijskih posod in embalaže za kisla in slana živila.

Pri grelnikih vode čim redkeje odstranjujte vodni kamen. Ko ga pa odstranite oziroma pred uporabo novega grelnika prvih nekaj zakuhanih vod zavrzite. V grelnikih nikoli ne kuhajte vode, ki je ostala od prejšnje uporabe. Vsakič uporabite svežo vodo.

V posodah (iz nerjavečega jekla, v kovinskih posodah z različnimi prevlekami) pred prvo uporabo zakuhajte razredčen kis in raztopino zavrzite.

Silikonske pekače pred prvo uporabo pregrejte v pečici, pečico nato odprite in kuhinjo prezračite.

Ne uporabljajte keramične, kvazikeramične, melaminske ali emajlirane posode, pri kateri ste opazili vidne spremembe površine.

Vino ali sokove iz kristalnih kozarcev uživajte samo ob posebnih priložnostih.

Ne puščajte pribora (kuhalnic, zajemalk …) v posodi s hrano med kuhanjem.

Ne pregrevajte praznih posod z zaščitnimi teflonskimi in kvazikeramičnimi prevlekami nad temperaturo, ki jo je predpisal proizvajalec, in pazite, da pri uporabi ne prihaja do hitrih temperaturnih sprememb (ko npr. v vročo posodo nalijete hladno vodo). Posodo s kvazikeramičnimi prevlekami ne uporabljajte za kisla živila in pri kuhanju ali serviranju ne uporabljajte ostrih pripomočkov.

Melaminske posode ne uporabljajte v mikrovalovni pečici.