Podnebne spremembe so povzročile nepredvidljive vremenske vzorce, ki so vplivali na proizvodnjo kave v večini Afrike, med drugim tudi v Keniji, piše AP. Tam večinoma pridelujejo Arabico, vrsto kave, ki najpogosteje pristane v skodelicah ljubiteljev kave po svetu. 

Kot za AP opisuje pridelovalec Mary Kiano, ima kava zaradi podnebnih sprememb veliko težav. Kavovec je letos dobil številne bolezni, odpadli so listi in zrna niso rasla. "Veliko denarja sem porabil za nakup škropiv, a vse je bilo zaman. Težave so se le še povečale," orisuje nevšečnosti, s katerimi se sooča pri pridelavi kave. 

Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile, kar pomeni, da bo gojenje kavovca veliko bolj zahtevno. Kavovec, rastlina, ki daje rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za rast posebne razmere, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Se pa članice EU-28 uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Coffea arabica oziroma arabski kavovec naj bi bila prva vrsta gojene kave. Čeprav so okusi različni, naj bi bila kava, izdelana iz semen te vrste, boljša od drugih komercialno gojenih vrst, npr. Coffea canephora (robusta). Ti dve vrsti se najpogosteje znajdeta v skodelici povprečnega pivca kave. 

Kot piše AP,  ko je kavovec izpostavljen daljšim obdobjem suše, lahko ta začne izgubljati liste, kar pomeni, da bo rastlina postala neproduktivna in bolj ranljiva za bolezni in škodljivce. Ekstremno mrzlo vreme pa lahko po drugi strani zamakne cvetenje rastlin in zmanjša kakovost kavnih zrn, saj se ta posušijo, še preden dozorijo. Vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov pa pomeni, da je kavovec bolj dojemljiv za bolezni, kar pa pomeni, da je za pridelovalce in kmetovalce pridelava kar naenkrat dražja.

Kot pripoveduje še en kenijski pridelovalec Julius Muriithi, ki je hkrati tudi vodja tovarne kave v Keniji, je sicer letos pridelal več, a je bil pridelek daleč od kakovosti, ki bi jo želel. Kot opisuje, je bila letošnja kava v tej regiji večinoma slabše kakovosti, saj je januarja in februarja državo prizadela dolgotrajna suša. Letos je tako veliko pridelovalcev izgubilo ves pridelek, tisti, ki pa jim je le uspelo pridelati opojne jagode, so razočarano ugotavljali, da je kakovost pridelka mnogo slabša, kot so je vajeni. 

Da bi rešili svoj posel, morajo pridelovalci kavovca seči globoko v žepe in vlagati v številne prilagoditve, kot so pravilno upravljanje rastlin z uporabo  dragih listnih gnojil, mulčenje za ohranjanje razpoložljive vlage, redno obrezovanje okuženih vej in zaščita tal pred neposredno izpostavljenostjo soncu. A vse to stane. Potem ko se je Evans Mukono upokojil, se je odločil, da bo vse, kar ima, vložil v pridelavo hrane. Kot piše AP, je eden izmed redkih pridelovalcev, ki jim je uspelo z dragimi prilagoditvami rešiti pridelek. Tudi on se zaveda: "Podnebne spremembe bodo nedvomno vplivale na kavo. Zaradi suše bodo vedno slabše kakovosti, pridelka bo vedno manj."

Kot smo že poročali, je razlog za zaskrbljenost tudi to, da kar 60 odstotkom divjih vrst kavovcev namreč grozi izumrtje, kar lahko v prihodnosti vpliva tudi na gojene vrste kavovcev, ki po pripravi končajo v naši kavni skodelici.  

Znanstveniki iz organizacije Royal Botanic Gardens, Kew so v znanstvenih revijah Science Advances in Global Change Biology  tako denimo objavili zaskrbljujoči raziskavi, v kateri so preučevali stanje več kot 124 znanih vrst kavovcev. 

Veliko vrst divjih kavovcev namreč ni dobrega okusa za pitje, a vsebujejo gene, ki jih lahko uporabijo, da pomagajo vrstam kave preživeti v prihodnosti, se prilagoditi na podnebne spremembe in bolezni. Po njihovih odkritjih je divji sorodnik najbolj razširjene kave Arabice zdaj uvrščen na seznam ogroženih vrst. Ugotovili so tudi, da kar 75 divjim vrstam kavovcev grozi izumrtje, 35 jih ni ogroženih, za preostalih 14 vrst pa je premalo podatkov, da bi lahko z gotovostjo napovedali njihovo prihodnost.