Indeks podnebnega tveganja Germanwatch je eden najdlje trajajočih letnih poročil o vplivih, povezanih s podnebjem. Analizira, kako ekstremni vremenski dogodki, povezani s podnebno krizo, vplivajo na države po vsem svetu, poroča Euronews. V začetku leta 2025 so objavili novo poročilo, v katerem so predstavili ugotovitve o ekstremnih vremenskih dogodkih med letoma 1993 in 2022. 

Našteli so, da so med tema letoma ekstremni vremenski dogodki, neposredno povezani s podnebno krizo, povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev po vsem svetu. V tem obdobju pa je bilo registriranih več kot 9400 ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so povzročili gospodarsko škodo v višini skoraj 4,2 bilijona dolarjev (4,02 bilijona evrov). Izkazalo se je, da so bili poplave, neurja, vročinski valovi in suša daleč najbolj škodljivi dogodki. Huda neurja so povzročila največjo gospodarsko škodo v skupni vrednosti 2,3 bilijona dolarjev (2,2 bilijona evrov), so sklenili v poročilu. 

Najbolj prizadete države v teh 30 letih so: Pakistan, Belize, Italija, Grčija, Španija, Portoriko, Združene države Amerike, Nigerija, Portugalska in Bolgarija.

Italija, Španija in Grčija 

Na seznamu desetih najbolj prizadetih držav v 30-letnem obdobju so se znašle tudi tri države EU – Italija, Španija in Grčija. Zaradi podnebnih dogodkov so namreč te med turisti priljubljene sredozemske države utrpele več deset tisoč smrtnih žrtev in ogromne gospodarske izgube.

V 30-letnem obdobju, ki ga zajema poročilo, je bila Italija peta najbolj prizadeta država na svetu. Med letoma 1993 in 2022 je zaradi ekstremnih vremenskih razmer tam umrlo okoli 38.000 ljudi, zabeležili pa so 60 milijard dolarjev (57,8 milijarde evrov) gospodarske škode. Pri Germanwatchu pojasnjujejo, da sta leti 2003 in 2022 zaznamovali izjemno visoko število smrtnih žrtev, povezano z visokimi temperaturami in škodo zaradi suše, gozdnih požarov, zmanjšane kmetijske produktivnosti, infrastrukturne škode ter obremenitve zdravstvenih storitev in energetskih omrežij. Poročilo izpostavlja tudi hude poplave ob reki Pad, ki so v letih 1994 in 2000 povzročile veliko škodo.

Grčija pa je bila sedma najbolj prizadeta država na seznamu, predvsem zaradi velikega števila relativnih smrtnih žrtev: med letoma 1993 in 2022 je življenje izgubilo 34.000 ljudi. Ekstremna vročina leta 2022, ko so temperature v mestu Ftiotis dosegle 42,1 stopinje Celzija, je  zahtevala več kot 3000 življenj, so spomnili. Požari v naravi, najhujše so zabeležili v letih 1998, 2007 in 2022, so ponavljajoča se grožnja, ki vpliva na preživetje in povzroča resno kmetijsko škodo, ocenjujejo pri Germanwatchu. Skupne gospodarske izgube zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov so v 30-letnem obdobju znašale več kot 7 milijard dolarjev (6,7 milijarde evrov).

Med najbolj prizadeto deseterico se je uvrstila tudi Španija. V poročilu navajajo, da je država od leta 1993 do leta 2022 doživela številne ekstremne vročinske valove, ki so povzročili občutne človeške in gospodarske posledice. Zlasti v letih 2003 in 2022 so zabeležili visoko število smrtnih žrtev zaradi ekstremne vročine in obsežno škodo zaradi dogodkov, kot so suše in gozdni požari. Pri tem so izpostavili sušo leta 1999 v južni Španiji in hude poplave leta 2019. V teh treh desetletjih je Španija zabeležila skupno 27.000 smrtnih žrtev in gospodarske izgube v višini približno 25 milijard dolarjev (24 milijard evrov).

Na zadnjih mestih lestvice pa sta se znašli tudi Portugalska in Bolgarija. 

Število smrti zaradi vročine bo naraščalo 

Poročali smo tudi o britanski raziskavi, ki kaže, da bo število smrti, katerih vzrok bo povezan z visokimi temperaturami ozračja, do konca stoletja v Evropi večje od smrtnih primerov zaradi mraza.  Raziskovalci iz laboratorija za modeliranje okolja in zdravja na univerzi v Londonu so ugotovili, da bo v Evropi v prihodnje zaradi mraza umrlo manj ljudi, a jih bo hkrati znatno več umrlo zaradi vročine.

PREBERI ŠE

Vročina bo zahtevala vse več življenj. Katera evropska mesta bodo najbolj na udaru?

S tem so raziskovalci ovrgli teorije, da bi podnebne spremembe lahko ugodno vplivale na smrtnost, povezano s temperaturo v Evropi. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko do leta 2099 podnebne spremembe neposredno povzročile za več kot 2,3 milijona dodatnih smrtnih žrtev v 854 evropskih mestih, če se emisije ogljika ne bodo zmanjšale. Ob tem so raziskovalci sicer optimistični, da bi se lahko kar 70 odstotkom teh smrti s hitrim ukrepanjem izognili.