Maja lani smo poročali o eni večjih okoljskih katastrof na Šrilanki. Tovorna ladja X-Press Pearl je bila na poti iz Indije v Singapur. Zaradi viharja so ob obali Šrilanke iz enega od kontejnerjev iztekle kemikalije, to pa je povzročilo kemično reakcijo in posledično požar. Ladja je bila natovorjena z nevarnimi kemikalijami, kot je dušikova kislina, in mikroplastičnim granulatom. 

Na ladji je bilo 1468 kontejnerjev s skupno 25 tonami tovora. Poleg nevarnih kemikalij in mikroplastičnega granulata za izdelavo plastike je ladja tovorila tudi kozmetične izdelke. Vodja šrilanške agencije za zaščito morja Daršani Lahandapura je tedaj izjavila, da v zadnjih letih ni videla primerljive škode. 

Posledice katastrofe še zdaleč niso odstranjene

Vojska in mornarji so si obalo prizadevali očistiti plastičnih delcev. Svet so preplavile podobe odstranjevanja ogromnih količin plastičnih odpadkov, ki jih je naplavilo na tamkajšnje do tedaj rajske zlate plaže – številne med njimi so bile priljubljene tudi med turisti. A skoraj leto po katastrofalni nesreči ti neulovljivi delci ostajajo razpršeni po peščenih obalah ter predstavljajo plastično grožnjo obmorskemu in morskemu ekosistemu, poroča britanski Guardian.

Turisti so namreč še oktobra lani namesto rajskih prizorov presenečeno strmeli v črno obarvane plaže. Kljub velikim naporom oblasti, da bi odstranili odpadke, jim to namreč še zdaleč ni uspelo. Kot so poročale oblasti, so skupaj zbrali več kot 60.000 vrečk s plastičnimi odpadki, v akciji pa je sodelovalo kar 50.000 ljudi. 

Kot je za Guardian povedal eden izmed obiskovalcev, Adnan Shekikh, se je za obisk Šrilanke odločil zaradi idiličnih fotografij zlatih peščenih plaž. A namesto teh prizorov so jih pol leta po katastrofi pričakale črne plaže, na katerih se je zdelo nevarno že zadrževati, kaj šele kopati, je povedal za omenjeni medij. Nesreča, ki je prizadela državo, tako ni povzročila le ekološke škode, temveč tudi ekonomsko, saj je država močno odvisna od turizma, panoge, ki jo je prejšnji leti močno prizadela tudi pandemija covida-19. 

Mikroplastične granule smrtonosna past za morska bitja

A od vsega, kar je naplavilo na obale, je najtežje odstraniti na prvi pogled nevidno onesnaženje. Mikroplastični granulat, ki se je razsul med nesrečo in ga je na kopno naplavil ocean, je zdaj ostal ujet pod peskom in zdi se, da ga je nemogoče odstraniti. Kot opisujejo domačini, je postal del njihovega življenja. 

Združeni narodi so nesrečo označili za največje 'razlitje plastike' v zgodovini, saj je v oceanu pristalo kar 16850 ton plastičnih granul. Številne so bile delno zažgane in kontaminirane s kemikalijami z ladje, to pa pomeni, da predstavljajo še večjo grožnjo morskemu življenju na tem območju.

Majhne plastične granule so praktično povsod, to pa nikakor niso dobre novice. Kot namreč svarijo okoljevarstveniki, gre za eno najnevarnejših oblik plastičnega onesnaženja, ki je smrtonosno za tamkajšnja živa bitja. Kot so sporočili že kmalu po razlitju plastičnega granulata, so tam zabeležili več primerov poginulih delfinov in rib, ki so imeli v gobcih smrtonosne kroglice. 

Drobne plastične kroglice so izdelane iz polietilena, polipropilena, polistirena, polivinilklorida in drugih plastičnih mas. Izpuščene v okolje bodo potonile ali plavale, odvisno od njihove gostote. Morske ptice, ribe in druge prostoživeče živali jih zato pogosto zamenjajo za hrano. Po teži so drugi največji vir onesnaževal v oceanih, so ocenili okoljevarstveniki. 

Poleg tega so kroglice zelo obstojna onesnaževala, ki bodo še desetletja krožila v oceanih, saj so praktično neulovljive, morje pa jih bo naplavljajo na obale. Delujejo tudi kot strupene spužve, ki nase vežejo kemične toksine in druga onesnaževala. Če jih torej po pomoti zaužije žival, se ti lahko sprostijo. 

Na dan ujamejo med 80 in 100 kilogramov plastičnih kroglic

Kot poročajo tamkajšnji mediji, si prostovoljci še vedno prizadevajo odstraniti granule – tako s pomočjo mehanizacije kot z ročnim pobiranjem. Na eni izmed plaž, ki se imenuje Sarakkuwa, lokalni prebivalci vsak dan naberejo med 80 in 100 kilogramov plastičnih peletov, za takšno količino pa od oblasti prejmejo približno 10 evrov. 

In medtem ko so večino vidnih granul na površini odstranili, je to le vrh gore, opozarjajo tamkajšnje oblasti. Kot pojasnjuje Hemantha Withanage, lokalna okoljevarstvenica, so granule zdaj pokopane pod peskom, tudi do dva metra pod površino. Večina zažganih granul je razpadla na tako majhne delce, da jih ne morejo odstraniti, še piše Guardian.