Školjka trikotničarka ali zebrasta školjka je ena izmed najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Kot smo poročali, so v dolini Neretve pred nedavnim zabeležili izbruh školjke, ki jo prepoznamo po značilnem zebrastem vzorcu. "Potujoča tikotničarka sodi med invazivne tujerodne vrste, zato je pojav v Neretvi vsekakor zaskrbljujoč. Trikotničarke povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo," opozarja Jana Kus Veenvliet, biologinja iz zavoda Symbiosis. 

Razširjanje školjke je delno mogoče omejiti v manjših stoječih vodah, v tekočih vodah pa je to praktično nemogoče, saj se ličinke širijo z vodnim tokom, pojasnjuje. Povzroča težave na napravah v vodi (hidroelektrarne, zapornice), plovilih in na rekreacijskih območjih (vreznine). Ocenjujejo, da je samo v ZDA povzročila že na stotine milijonov evrov škode. Razširila se je tudi v vse države Zahodne in Srednje Evrope. Z ladjami se je razširila že v preteklih dveh stoletjih iz porečij Bajkalskega jezera, Azovskega in Črnega morja. Sprva se je širila po vodnih poteh v Evropi, konec prejšnjega stoletja pa je bila prenesena tudi v Severno Ameriko. 

Prisotna tudi v Sloveniji, v Blejsko jezero najverjetneje zanesena s čolni 

V Sloveniji je prisotna v reki Dravi, leta 2010 pa so jo potapljači prvič zasledili tudi v Blejskem jezeru. Obstaja več možnih poti vnosa, s plovilom s katerega od drugih jezer v Evropi ali pa z ribiško opremo ali opremo pri drugih vrstah rekreacije, z vodnim rastlinstvom in drugo.  V letu 2016 je bila zaznana tudi na Velenjskem jezeru, v letu 2018 pa še na območju HE Brežice in HE Krško. Glavna načina prenosa sta s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

"V Blejskem jezeru je školjka predvsem problem z vidika kopalcev, saj so lupine ostre in bi se lahko kopalci poškodovali. Dodaten problem je vpliv na jezerski ekosistem, saj školjke zaradi prehranjevanja s filtriranjem vplivajo na prehranske verige v jezeru. Školjka je bila v Blejsko jezero najverjetneje zanesena s čolni iz kakšnega drugega območja. V Blejskem jezeru so več let potekale akcije odstranjevanja, zato je verjetno škoda bila precej omejena. Bolj pogosta je na reki Dravi, kjer bi lahko povzročala ekonomsko škodo zaradi mašenja cevi v elektrarnah," pojasnjuje Kus Veenvlietova. 

Pri prenosih tujerodnih vrst vpleten človek 

Kot poudarja Kus Veenvlietova, je pri prenosu tujerodne vrste vedno vpleten človek, ki vrsto namerno ali nenamerno zanese v novo okolje: "Mislim, da je zavedanje o prenašanju ličink školjk med ljudmi precej majhno. Ko je bila trikotničarka najdena na Bledu, se je o tem nekaj več govorilo, vendar niso bili vzpostavljeni ukrepi za čiščenje/pranje plovil. Tujerodnih organizmov je mnogo in imajo različne poti vnosa. Zato je težko podati natančne ukrepe, kaj lahko naredimo, da preprečimo njihovo širjenje. Vendar pa moramo vedeti, da je pri prenosu tujerodne vrste vedno vpleten človek, ki vrsto namerno ali nenamerno zanese v novo okolje. Zato je največkrat ključni del rešitev ozaveščanje, spreminjanje navad in vedenj ljudi. Verjetno bo tako tudi pri trikotničarki in drugih vodnih organizmih, ki jih lahko ljudje nenamerno širijo med vodnimi telesi," sklene sogovornica.

 Kako preprečiti širjenje?

Za preprečevanje širjenja priporočajo, da se pred vnosom v drugo vodno telo vsa plovila, prikolice za prevoz plovil ter drugi deli plovil in opreme (sidra, vrvi, verige, škornji, mreže, posode za ulov rib ...), kjer bi se voda in školjke lahko zadrževale, temeljito očisti in posuši.

Zebrasta školjka zraste do velikosti pet centimetrov, je svetlo rjava s temnejšim cikcakastim/zebrastim vzorcem. Spolno dozori, ko doseže velikost 0,8 cm. Samica proizvede do milijon jajčec na leto. Tvori zelo goste kolonije. Zaradi preraščanja povzroča umiranje pritrjenih domorodnih vrst. Je filtrator, ki v primeru množične razrasti vpliva na količino planktona v vodi, s čimer spremeni sestavo prehranskih verig in ekosistemov.

Preživi pri temperaturah od –2 stopinj Celzija do 40 stopinj Celzija, najhitreje pa raste pri temperaturah od 18 do 20 stopinj Celzija. Larve so v vodi že od začetka aprila, ko voda doseže 14 stopinj Celzija, do sredine oktobra. Takrat obstaja največja nevarnost za razširitev vrste v neokužena območja. V jezerih v glavnem poseljuje priobalni pas do globine 8 metrov, preživi pa lahko tudi globlje. Tolerantna je tudi na povečano slanost.