23. septembra obeležujemo ekološki dan EU, ki je pomembna priložnost za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju v EU in za njegovo promocijo. Ta dan je namenjen razmisleku o izzivih in priložnostih, povezanih z ekološkim kmetovanjem, ter ozaveščanju javnosti o prednostih prehoda na to obliko pridelave hrane, so sporočili z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. A ekološki kmetje so kljub lepo zvenečim besedam države soočeni s številnimi ovirami. 

Kot smo že večkrat poročali, ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. "Hrana, ki je pridelana na ekološki način, je bistveno kakovostnejša. Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti in tudi "zavržkov" tako rekoč ni," opozarja Marija Marinček iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Kaj najbolj obremenjuje oziroma pesti slovenske ekološke kmete? 

Kot izpostavlja Marinčkova, je najbolj obremenjujoče za slovenskega ekološkega kmeta pomanjkanje podpore pri razvijanju novih tehnologij pridelave, torej znanja, ki bo prineslo več pridelka in pomoč pri trženju: "Podpore, ki jih prejemamo ekološki kmetje, so v primerjavi s konvencionalnimi prenizke. KOPOP ukrepi dajejo veliko možnosti vključevanja konvencionalnim kmetom, ekološkim manj."  A, kot opozarja, "morajo ekološki kmetje delovati po zakonodaji EU, okoljskih standardih in so letno večkrat  kontrolirani. Konvencionalni pa pri posameznih ukrepih zadostijo le delno okoljskim standardom, a so kljub temu nagrajeni."

 Najbolj razširjena prodaja na domu 

Kot so leta 2023 ugotavljali pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska.  

PREBERI ŠE

Skromna bera na policah: 'Ekološko kmetovanje bi moralo biti v javnem interesu'

Marija Marinček, pravi, da večjega napredka deleža ekološki ponudbe slovenskih ekoloških produktov v slovenskih supermarketih ni: "Stanje je več ali manj enako, veliko je odvisno od posameznega trgovca, koliko si želi več slovenske ekološke hrane v svojih trgovinah." Kot meni, se slovensko ekološko hrano sicer da dobiti. Kot pojasni, je najbolj razširjena prodaja na domu, ekološke tržnice so dokaj pogoste zlasti za konec tedna. S sledenjem novicam na Facebooku in drugih družbenih omrežjih lahko kupec pride do želene hrane, svetuje.

In kaj slovenski potrošniki najraje izbiramo z oznako ekološko? 

Kot pojasnjuje Marinčkova, je največ povpraševanja po zelenjavi. Te je v sezonskem času dovolj. V zimskem času pa je primanjkuje:  "Morali se bomo učiti pridelave tudi v zimskem času. Prvi napredki se že kažejo, morda kmete spodbudi tudi podpora za zelenjadarstvo, tako v konvencionalni kot ekološki pridelavi." Ekoloških žit in moke je dovolj, predvsem pa je dovolj govedine, mesa drobnice. Te se večina proda po konvencionalni ceni, zato je tukaj še veliko rezerve v predelavi. Od sadja je največ ponudbe ekoloških jabolk, primanjkuje pa drugih vrst sadja, izpostavlja. 

Koliko smo pripravljeni odšteti za ekološko hrano? 

Kot ugotavlja Marinčkova, Slovenci povprečno za ekološko hrano nismo pripravljeni odšteti bistveno  več od konvencionalne hrane: "Žal je premalo poznavanja, da je ekološka hrana bistveno kakovostnejša od konvencionalne. Ne vsebuje GSO, kemičnih FFS in drugih živemu organizmu škodljivih elementov. Eko hrana je brez naštetih  škodljivih elementov, vsebuje pa več vitaminov, mineralov in drugih koristnih sestavin, ki jih naše telo potrebuje za vitalnost in energijo, ki jo porabimo za svoje delovanje." Primanjkuje več generične promocije za ekološko kmetovanje, opaža: "Slovenija z velikimi sredstvi promovira konvencionalno hrano kot superživilo. Pozabila pa je na primerjalno vsebnost živil. Živila s certifikatom Izbrane kakovosti (IK) dokazujejo le, da so slovenskega porekla."

'Ekološko kmetovanje bi moralo biti v javnem interesu' 

Ekološka živila so s trajnostnega, pa tudi zdravstvenega vidika boljša izbira. Ekološko kmetijstvo ima, v primerjavi s konvencionalnim, pozitiven vpliv na okolje, saj je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov, pozitivno pa vpliva tudi na biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal ter ima manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov, koristi uživanja ekoloških izdelkov strnejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot poudarjajo pri Umanoteri in v Zvezi društev ekoloških kmetov, bi moralo biti ekološko kmetovanje zaradi številnih koristnih vplivov na zdravje prebivalstva in okolja v javnem interesu. Kot ugotavljajo, smo Slovenci še vedno precej neozaveščeni o tem, kakšne prednosti imajo ekološki izdelki v primerjavi s tistimi iz konvencionalne pridelave.