EKOLOGIJA
Kaj hrani ognjeno pošast? Smrtonosni koktejl ekstremnih dogodkov
Južna Kalifornija doživlja najbolj uničujoče zimske požare v več kot štirih desetletjih. AccuWeather je ocenil, da bi lahko škoda zaradi zadnjih požarov dosegla 55 milijard evrov, glavni meteorolog Jonathan Porter pa je napovedal, da "lahko to postane najhujši gozdni požar v sodobni zgodovini Kalifornije." Oblasti so za območje Los Angelesa zaradi požarov, ki se zaradi orkanskega vetra hitro širijo, razglasile izredne razmere. Uničenih je več kot tisoč zgradb, v požarih pa je umrlo najmanj pet oseb. Zaradi hitrega širjenja ognja je moralo domove zapustiti več kot 100.000 ljudi. A nevarnost ljudem ne predstavljajo le ognjeni zublji - močno je namreč padla tudi raven kakovosti zraka, ki zdaj dosega nevarne ravni.
Zakaj so se razplamteli?
Požari se v tem letnem času običajno ne razplamtijo, vendar so se tokrat združili številni dejavniki, ki kljubujejo koledarju. Za ognjene zublje, ki neusmiljeno požirajo vse pred seboj in za seboj puščajo pepel in uničenje, znanstveniki krivijo več razlogov. Skupni imenovalec pa imajo v podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek. Raziskovalci so izračunali, da je globalno segrevanje prispevalo k 172-odstotnemu povečanju območij požarov v Kaliforniji od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar se bo v prihodnjih desetletjih še razširilo, poroča Euronews.
Požare v Kaliforniji, ki smo jim priča v zadnjih dneh, je še podžgal koktajl ekstremnih vremenskih dogodkov, ugotavljajo strokovnjaki. Prva sestavina v smrtonosni mešanici so orkanski vetrovi Santa Ana, ki razpihujejo plamene in žerjavico z bliskovito hitrostjo 161 kilometrov na uro - veliko hitreje kot običajno. Temu se pridružijo še specifične vremenske razmere, ko je zaradi letošnjih nalivov zrasla obilica novega rastlinja. A temu so sledile rekordno visoke temperature in suša, ki jih je povsem osmodila. Rezultat pa – na tone suhega goriva, ki se zlahka vžge in hrani lačno ognjeno pošast, ki se ji na poti dodatno ponuja še uničena infrastruktura, kot so daljnovodi itd.
Kot menijo znanstveniki, ta nevarna kombinacija ustvarja smrtonosne požare. Običajno ima južna Kalifornija namreč dovolj dežja, da je vegetacija vlažna in ne gori. Študija izpred nekaj let je pokazala, da jesenska vlaga zmanjša tveganje požarov, ki jih povzročajo orkanski vetrovi Santa Ana. Letos pa so v južni Kaliforniji zelo suhe razmere, z zelo malo vlage v zadnjih nekaj mesecih. S temi ekstremnimi vetrovi pa je nastal popoln recept za uničujoče požare, piše AP. V teh razmerah je boj s požarom kot boj z mlini na veter. Gasilci v tem primeru evakuirajo ljudi in nadzirali njegove robove, toda ob takšnih vetrovih je zelo malo možnosti, da bi ga ustavili, dokler veter ne pojenja.
Jon Keeley strokovnjak za požare ameriškega geološkega zavoda je za AP pojasnil, kaj povzroča ekstremne orkanske vetrove, ki so s silno močjo tokrat zaveli v Kaliforniji in omogočili, da požari postanejo neukrotljivi. Kot razlaga, so vetrovi Santa Ana suhi, močni vetrovi, ki pihajo po gorah proti obali južne Kalifornije. Na tem območju se pojavijo približno desetkrat na leto od jeseni do januarja. Ko so razmere suhe, kot so trenutno, lahko ti vetrovi pomenijo resna nevarnost požara. Vetrovi Santa Ana se pojavijo, ko je na vzhodu visok zračni tlak, ob obali pa sistem nizkega zračnega tlaka. Zračne mase se gibljejo od visokega k nizkemu tlaku in bolj ko je razlika v tlaku ekstremna, hitreje pihajo.
Požari hitrejši, razlog podnebne spremembe
Krivec pa je nedvomno tudi segrevanje podnebja, ugotavljajo. Znanstvenica z univerze Colorado Jennifer Balch je za Euronews izpostavila, da se je narava požarov v zadnjih desetletjih, ko smo priča hitremu spreminjanju podnebja, spremenila. Postali so precej hitrejši, bolj bliskoviti. V reviji Science je objavila študijo, ki je preučila 60.000 požarov od leta 2001 in ugotovila, da se je pogostnost najhitreje rastočih od leta 2001 več kot podvojila in povzročila veliko več uničenja kot počasnejši, večji požari: "Požari so postali hitrejši. Krivec za to pa je segrevanje podnebja." Poletni požari so običajno večji, vendar ne gorijo niti približno tako hitro. "Pozimi so požari veliko bolj uničujoči, ker se zgodijo veliko hitreje," je pojasnil tudi strokovnjak za požare ameriškega geološkega zavoda Jon Keeley.
A požarov ne poganjajo samo podnebne spremembe in vetrovi, ampak tudi rast prebivalstva, še dodaja AP. Več ljudi zdaj živi v in na robovih divjih območij, z njimi pa se je razširilo tudi električno omrežje. To ustvarja več možnosti za nastanek požarov. V ekstremnih vremenskih razmerah se električni vodi soočajo z večjim tveganjem, da padejo ali jih zadenejo veje dreves in povzročijo požar. Pogorelo območje zaradi požarov, povezanih z daljnovodi, se je zelo razširilo in je danes glavni vir vžiga uničujočih požarov v južni Kaliforniji.
Nevidne žrtve gozdnih požarov
Kot smo poročali, študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, ugotavlja, da je v desetih letih v Kaliforniji zaradi izpostavljenosti strupenim delcem zaradi dima gozdnih požarov prezgodaj umrlo več kot 50.000 ljudi. Med požari se namreč sproža dim, ki pa vsebuje drobne delce PM 2,5, ki vstopijo v krvni odtok in se lahko vgradijo v človeška pljuča. Delce povezujejo s številnimi zdravstvenimi težavami in prezgodnjo smrtjo, Kot raziskavo povzema Guardian, so raziskovalci uporabili nov epidemiološki model, s katerim so med letoma 2008 in 2018 preučili vplive izpostavljenosti gozdnim požarom in delcem PM2,5. To obdobje so izbrali, ker vključuje nekatere najbolj uničujoče požare v državi. Kot ugotavljajo raziskovalci, lahko najmanj 52.480 prezgodnjih smrti pripišejo izpostavljenosti vdihanim trdnim delcem, ki so se sprostili med gozdnimi požari, in najmanj 432 milijard evrov zdravstvenih stroškov, povezanih z izpostavljenostjo strupenemu dimu.
