Kot poroča EuroNews, je Džakarta je ena izmed najbolj prenaseljenih mest na svetu, kjer živi več kot 30 milijonov prebivalcev. Zaradi intenzivnega črpanja podtalnice za prebivalce se vsako leto pogrezne za vsaj šest centimetrov. Če ne bodo sprejeli drastičnih ukrepov, bo do leta 2050 popolnoma potopljena četrtina njenega območja, kažejo podatki raziskovalcev. 

Če se pritisk na naravne vire ne zmanjša, bi se lahko zgodilo, da bi presahnile zaloge pitne vode za številne prebivalce v regiji. Džakarta se bo okoli leta 2050 soočila s pomanjkanjem čiste pitne vode, čakajo jo še drugi izzivi: "Ko se populacija tako hitro poveča, se večajo tudi sanitarni problemi, onesnaževanje vodnih virov in okolja."  Vedno bolj gost promet onesnažuje okolje in kakovost zraka strmo pada.  

Nova prestolnica Nusantara bo torej ležala na vzhodu Bornea, tretjega največjega otoka v državi. Džakarto naj bi zamenjala že v zadnji polovici leta 2024. Na otoku Java, kjer leži trenutna prestolnica Indonezije, je zgoščene kar 56 odstotkov populacije oziroma 270 milijonov ljudi. Provinca Vzhodni Kalimantan, kjer bodo zgradili novo prestolnico Nusantara, pa ima za primerjavo manj kot štiri milijone prebivalcev, spomnijo pri EuroNews. Eden izmed razlogov za selitev prestolnice na to območje je tudi ta, da je Džakarta zaradi svoje lege zelo izpostavljena potresom. Območje Borneo, kjer bo zrasla nova prestolnica, pa ima najnižjo možnost za potrese v državi. 

Toda le dve uri vožnje stran od zdajšnje prestolnice na otoku leži zeleno prostranstvo Nusantare. Strokovnjaki opozarjajo na morebiten vpliv nove prestolnice na to biotsko raznovrstno območje, ki danes kipi od življenja. Indonezijci otok imenujejo kar pljuča sveta. Območje je denimo dom za številne redke živali, kot so rilčarji, dimasti leopard, svinjski makak in najmanjši nosorog na svetu. Po napovedih indonezijske vlade bo Nusantara do leta 2045 gostila 1,9 milijona prebivalcev, kar bo prineslo izjemno povečanje industrijske dejavnosti v osrčje zelenega Bornea. 

Gradnja prestolnice bo pospešila deforestacijo 

Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da bo gradnja glavnega mesta na tej prazgodovinski lokaciji zagotovo pospešila krčenje gozdov. Prav tako bi lahko bile razseljene domorodne skupnosti, ki na tem območju živijo že več generacij. Glede na to, da se bo gradnja nove prestolnice zdaj še pospešila, okoljevarstveniki opozarjajo, da bodo tako pospešili deforestacijo prav v enem največjih in najstarejših delov tropskega deževnega gozda na svetu."To bo ogromna ekološka katastrofa," je za AFP opozoril Uli Arta Siagian, borec za gozdove.

Indonezija ima že zdaj eno najvišjih stopenj krčenja gozdov na svetu, povezanih z rudarjenjem, kmetovanjem in sečnjo, in se sooča s kritikami, da pomanjkljivo nadzoruje prakse podjetij in njihovo skrb za okolje na Borneo. Življenje se nekaterim živalskim prebivalcem tega območja že danes spreminja na slabše, izpostavljajo pri EuroNewsu.

Indonezijski predsednik Joko Widodo je medtem, kot ocenjujejo okoljevarstveniki, predstavil utopično vizijo zelenega mesta, štirikrat večjega od Džakarte, kamor naj bi se prebivalci vozili z električnimi avtobusi. Decembra so novinarjem predstavili prvotni načrt, v katerem obljubljajo ogljično nevtralnost do leta 2045. Nova prestolnica naj bi postala prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.