Sveta drevesa Japoncev pomladi vsako leto namenijo rožnato-bel pozdrav. Japonske češnje so v času cvetenja, kot to imenujejo Japonci: v sezoni sakure, znamenitost, ki jo množice z nestrpnostjo pričakujejo. Ko se pričnejo rojevati elegantni cvetovi, ti poženejo navdušenje in zanetijo praznovanja širom države. V tem času se turisti zgrinjajo v mesta, kjer se skorajda na vsakem koraku bohotijo nežni cvetovi. A opazovati jih je mogoče le kratek čas v obdobju nekje od marca pa do začetka maja, poroča BBC.  Cvetenje navdihuje hanami, zabave, na katerih se množice združijo v občudovanju teh cvetočih lepotic. Udeležujejo se jih tako navdušeni turisti kot domačini. 

A podnebne spremembe povzročajo, da slavni simbol pomladi zacveti vedno bolj zgodaj, zato je čas njihovega cvetenja postal eden od znakov podnebnih sprememb. Kot pojasnjuje direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon, na Japonskem češnje cvetijo različno, glede na to, v katerem pasu Japonske so. Kljub temu pa opažajo, da se je v zadnjih desetletjih ta čas pomaknil v zgodnejšo pomlad. Za Kjoto navajajo leto 2021 kot najzgodnejše obilno marčevsko cvetenje.  

Že od 9. stoletja zapisujejo, kdaj zacvetijo prve japonske češnje, prav zato so na češnjah najstarejši fenološki zapisi. Ko so v botanični vrt dobili japonske češnje, je vrsta zvončičasta češnja (Prunus campanulata) vsako leto pomrznila do tal. Po 25 letih pa ta češnja zelo lepo preživlja naše zime in je tudi tista, ki prva zacveti. Letos je tako zacvetela celo prej kot v matični domovini, pravi Bavcon. Prvi cvetovi so se letos pri nas razprli že 5. marca. Cvetela je skupaj z navadnimi malimi zvončki. "Vse to kaže, da nimamo več pravih zim in so prezgodnje otoplitve. Zvončki, ki pa so bolj konservativne rastline, pa še vedno ohranjajo približno enak čas cvetenja. Prav taki nasadi izven matične domovine tudi lahko marsikaj povedo o tem, kako se tu in tam spreminjajo razmere. Mi se zopet približujemo bolj atlantski klimi, ki je nekoč tukaj tudi že bila."

Pa ima vedno zgodnejše cvetenje negativne vplive na drevesa ali se ta preprosto prilagodijo novim razmeram? Drevesa so občutljiva na pozne pozebe, zato zanje zgodno cvetenje ni najbolje, pojasnjuje Bavcon: "Evolucija teče na zelo dolge roke, tako da je mi ne vidimo dobesedno. Jo pa opažamo s tem, da so letos tudi listavci že zdavnaj ozeleneli. Pred 50 leti so bukve v notranjosti ozelenele okrog prvega maja. Sedaj pa se pogosto to dogaja že sredi aprila: letos pa je zares zgodnje." 

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani spremljajo tako imenovani cvetoči drevesni šopek sredi sistema. Sestavljajo ga nagnoj (Laburnum angyroides) judeževec, (Cercis siliqastrum) in tamariša (Tamarix gallica). Letos je ta šopek zacvetel že v drugem tednu aprila, najbolj zgodaj doslej. Prvotno v 90. letih in še kasneje pa je cvetel okrog 15. maja: "To sicer ne pomeni, da bo vsako leto tako, nihanja in ekstremi so danes veliki in to včasih rastline težko prenesejo. Iz ekstremne moče v sušo, iz visokih temperatur v hlad. Posebej pozne pozebe so problem za kmetijstvo. Zato bo treba poznati tudi nekdanjo prakso in tudi način obrezovanja prilagajati, da nam bo vsaj kaj ostalo, če pride do poznih pozeb."

Kako so japonske češnje dobile aristokratsko in diplomatsko noto 

V devetem stoletju so na Japonskem pred cesarsko palačo zasadili prvo češnjo, od takrat naprej pa nosijo češnje zanje tudi pečat aristokratske rastline. In prekrasni roza cvetovi so seveda prišli tudi na staro celino. V Evropi so bile češnje prvič predstavljene v poročilu Philippa von Siebolda, nemškega zdravnika in raziskovalca Japonske, med leti 1823 do 1830. Poleg češenj je zaslužen za vnos še drugih japonskih vrst v evropske vrtove, pripoveduje Bavcon. 

Japonske češnje pa so sčasoma stopile tudi v diplomacijo. To je bila zasluga prve dame 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta. Helen Taft se je namreč zagledala v njihovo lepoto. Njena ideja je bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v Potomac Parku v Washingtonu. Leta 1912 so tako podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za že omenjeni park. Od tedaj češnje nosijo tudi diplomatsko noto. Ko Japonska odpre veleposlaništvo v določeni državi, država lahko dobi za darilo japonske češnje, ki pomenijo simbolno prosto pot za poslovanje s to državo. V diplomaciji japonska češnja predstavlja simbol miru in sobivanja kultur.

Tudi Slovenija dobila cvetoče diplomatsko darilo, a ni šlo vse po načrtih 

Japonske češnje poglede kradejo po številnih evropskih prestolnicah. In kot pojasnjuje Bavcon, so po številnih prestolnicah prisotne prav zaradi tega, ker so bile diplomatsko darilo. Na mnogo mestih imajo prave parke v znak prijateljstva z Japonsko. V znamenitem Kew Gardnu v Angliji so darilo dobili leta 2017 in je to zelo cenjeno darilo. 

In tudi Slovenija je japonske češnje dobila kot diplomatsko darilo 3. februarja leta 1999 na slovesnosti v japonskem parlamentu. Češnje je v imenu slovenskega parlamenta prevzel pokojni poslanec Bogomir Špiletič, ki je leto prej, 22. 6. 1998, v državnem zboru postal predsednik parlamentarnega odbora Slovensko-japonskega prijateljstva, se spominja Bavcon. Na vrt je tedaj prispelo sedem različnih vrst oziroma kultivarjev. Češnje so prišle iz drevesnice Saitami v bližini Tokia. Tedaj se je še dalo uvoziti originalne sadike, odkar smo stopili v EU, pa to žal ni več mogoče, pojasnjuje. Zdaj morajo biti drevesa vzgojena v Evropi. Seveda pa je bilo tedaj potrebne veliko papirologije, da so dobili vsa dovoljenja, predvsem veliko pogovorov z ustreznimi organi, da so zadostili vsem predpisom, ki so tudi tedaj že bili zelo strogi, pripoveduje Bavcon. Češnje so potem morale za leto dni v karanteno v botaničnem vrtu. Ker so dobili povsem sprane korenine brez zemlje, so morali zelo hitro ukrepati, da so rastline obstale.

Ko je Slovenijo obiskala njena cesarska visokost princesa Sayako oktobra 2000, so slovesno zasadili prve sadike na novi lokaciji botaničnega vrta pod Rožnikom na Večni poti.  Tudi pri nas smo tako v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani kot v nasadu na novi lokaciji botaničnega vrta, kjer je bil do leta 2020 tudi lep vhodni objekt v novi botanični vrt, imeli že veliko praznikov cvetočih češenj. Hanamiji so bili v zelo različni organizaciji ljubiteljev skupaj z japonskim veleposlaništvom in Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Vsa ta večletna druženja so bila zelo dobro obiskana. 

Kako pomembno je bilo darilo japonskih češenj, se je izkazalo vsa leta, ko so hodili naši predstavniki na obisk na Japonsko, so se vsaj tedaj spomnili tudi japonskih češenj, pripoveduje Bavcon. A spomnimo, z načrti za novo stavbo Nacionalnega inštituta za biologijo se je Slovenija znašla na spolzkih diplomatskih tleh. Gradnja je namreč ogrozila nasad japonskih češenj, darila Japonske Sloveniji. Japonska namreč podarja češnje kot protokolarna darila, od države prejemnice pa pričakuje, da jih bo cenila in zanje skrbela tako, kot bi skrbeli sami. Njihov veleposlanik mora o stanju dreves redno poročati cesarski palači. 

Že z letom 2015 se je začelo razpravljati o odstranitvi tega nasada, se spominja Bavcon: "V letu 2016 je bila narejena študija o teh češnjah, ki da so tako bolne, da bodo propadle, zato bi bilo nasad bolje presaditi. A z diplomatskim darilom se nikoli ne dela tako. Kot popravni izpit so Univerzi v Ljubljani še enkrat, tokrat kot univerzitetno darilo, podarili japonske češnje, ki so jih posadili na različne fakultete. Kot je pri nas v navadi, se je tako zgodovina češenj pri nas spet začela znova." A japonske češnje so kljub pritiskom zaradi vztrajanja Botaničnega vrta Ljubljana le ostale na tej lokaciji. So jih pa nekaj presadili, nekaj se jih je posušilo, nekatere pa so nekoliko poškodovane.