Pri kraški udornici Ravnica že od začetka januarja brnijo stroji, s katerimi želijo očistiti najbolj onesnaženo jamo v Sloveniji. "Ta ima širok vhod, a je globoka vsaj 25 m in zagotovo še kak meter globlja, njeno dno trenutno pokrivajo odpadki. Za potrebe izkopa je bilo treba v jamo spustiti manjši bager. S pomočjo žerjava se odpadke tako dviguje na površje, kjer jih po grobem sortiranju odlagajo v zabojnike, te pa sproti odvažajo na sortiranje v Center za ravnanje z odpadki Suhadole. Izvajalec del, PUBLIKUS d.o.o. s podizvajalci, dnevno odpelje približno osem kontejnerjev odpadkov," opisuje Eva Šabec Korbar, višja svetovalka na projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA. 

Nekoč odlagališče za širše zaledje Pivke

Jama Ravnica na slovenskem Krasu je namreč domnevno najbolj onesnažena jama v Sloveniji. Kot pripoveduje Eva Šabec Korbar, so v jamo deloma organizirano odlagali odpadke od 70. do 90. let 20. stoletja. V jamo so vozili odpadke s širšega območja Pivške kotline.  Kot izpostavlja Šabec Korbarjeva, je v preteklosti vsako naselje odlagalo odpadke v bližini naselja. Na kraškem površju so bile jame, vrtače, udornice večkrat uporabljene za takšna  odlagališča. Udornica Ravnica, ki se nahaja v bližini poti in ima širok in tako dokaj enostaven vhod, je bila uporabljena kot odlagališče za širše zaledje Pivke. Tako to ni bilo le vaško odlagališče, ampak odlagališče širšega zaledja. 

V jami naj bi ležalo okoli 4000 m3 odpadkov

Natančna količina odpadkov, ki je v tem času obležala v jami, ni znana.  Strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so na podlagi starih načrtov jame podali oceno, da se v jami nahaja okrog 4.000 m3 odpadkov. V preteklosti so odpadki v jami večkrat goreli in pred leti je bila iz jame odpeljana večja količina železa. To nakazuje, da je najverjetneje odpadkov manj od ocenjenih 4.000 m3, pojasnjuje Šabec Korbarjeva. 

Prvo organizirano čiščenje te jame 

Januarja letos pa so končno začeli s čistilno akcijo, s katero bo jama spet zadihala. Čiščenje jame Ravnica poteka v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA, v katerem izvajajo različne naravovarstvene aktivnosti s ciljem izboljšanja stanja vrst in habitatnih tipov evropsko pomembnih vrst Nature 2000 na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. S kmetovalci sodelujejo pri ohranjanju travniških vrst, varujejo dvoživke in netopirje. S čiščenjem Ravnice pa bodo prispevali tudi k izboljšanju stanja podzemnih vrst in podzemne vode.

Kakšni odpadki prevladujejo? 

Kot našteva sogovornica, v udornici prevladujejo komunalni, gradbeni odpadki in pepel, ki je posledica večkratnega gorenja v jami. Med odpadki je tudi več kosov odpadnega železa, deli motorjev, vozov, zasledimo pa tudi lepo ohranjene embalaže že pozabljenih izdelkov, kot so vrečke, v katerih je bilo v 80. in 90. letih pakirano mleko, kovinske lončke, Jolly pralni prašek ...

Čiščenje jame je zdaj v sklepni fazi, pove sogovornica. V projektu so načrtovali odstranitev 1.500 kubičnih metrov odpadkov, za kar so imeli zagotovljena sredstva v projektu, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naknadno so zagotovili dodatna sredstva in ocenjujejo, da bo iz jame skupno odstranjenih okrog 2.000 kubičnih metrov odpadkov. Skupno bodo odstranili približno dve tretjini vseh odpadkov v jami. Za dokončno očiščenje jame bodo morali poiskati dodatna sredstva: "Gre namreč za tehnično in finančno zahteven projekt, ki potrebuje konsenz več institucij na državni in lokalni ravni," poudarja Šabec Korbarjeva.

Kot še pove, je treba poudariti, da pred desetletji še nismo poznali organiziranega odvoza odpadkov, manjše je bilo tudi zavedanje o ranljivosti kraškega vodonosnika: "Z leti se je krepilo znanje na področju varovanja okolja, o šibkosti  kraškega vodonosnika, krepilo se je tudi zavedanje o onesnaževanju z odpadki, o ranljivosti kraškega vodonosnika, ki je vir naše pitne vode, in znanje o pravilnem ravnanju z odpadki, naraščale pa so tudi količine odpadkov. Tako je danes organizirano odlaganje odpadkov na urejena odlagališča in ločevanje ter recikliranje odpadkov, s čimer prispevamo k zmanjšanju končne količine odpadkov. Predvsem pa moramo biti pozorni, da se takšni primeri ne bi ponavljali v prihodnje. Toda včasih še zasledimo divja odlagališča v naravi, pa čeprav je vzpostavljen sistem odvažanja in ločevanja odpadkov."