Še pred desetletjem si nismo znali predstavljati, da bo podnebna kriza povzročila kolaps ledu. Kot piše Guardian, znanstveniki v novem poročilu ugotavljajo, da bo arktični morski led poleti zagotovo izginil, dvig morske gladine zaradi taljenja ledenikov, ki ogroža svetovna mesta, pa je že v teku. 

A kot opozarjajo v poročilu, tudi če svetu uspe emisije, ki segrevajo naš planet, radikalno zmanjšati, se bo večina ledenih plošč še vedno talila vsaj več sto let, piše Guardian. V poročilu je navedeno tudi, da bo morska gladina v najbolj črnem scenariju narasla za do tri metre, kar bo ogrozilo svetovna obalna mesta. V desetletju pa lahko pričakujemo dokončno izgubo morskega ledu na Arktiki v poletnem času. Temu se zdaj ni več mogoče izogniti, so ugotovili znanstveniki. 

Kot za Guardian opozarja znanstvenica Julie Brigham Grette z Univerze v Massachusettsu, ki je soavtorica poročila, je prepozno, da bi ustavili proces: "Duha ne moremo ujeti nazaj v stekleničko. Narediti pa moramo vse, da preprečimo naslednjo prelomno točko."  Izginotje morskega ledu bo razkrilo 'temni Arktični ocean',  ki bo absorbiral namesto odbijal toploto, kar bo povzročilo nadaljnje stopnjevanje globalnega segrevanja, pojasnjuje. To bo omajalo tudi ekosistem regije in škodovalo vsem organizmom, od alg do živali, kot so tjulnji in polarni medvedi, ki potrebujejo morski led za lov in preživetje.

Boj proti podnebnim spremembam zasenčile druge krize 

V tem tednu so se v Egiptu zbrali svetovni voditelji, ki bodo na podnebni konferenci COP27 znova razpravljali o tem, kako ukrepati proti podnebni krizi. Kot opozarja Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, je svet "v bitki življenja". 

Eden izmed ciljev podnebne konference COP27 je omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot so se države podpisnice zavezale v pariškem sporazumu iz leta 2015. A v zadnjem letu so boj proti podnebnim spremembam zasenčile druge globalne krize, kot so visoka inflacija, energetska in prehranska kriza ter vojna v Ukrajini, je poročala STA. 

Združeni narodi opozarjajo, da skorajda ni več poti, da bi vlade sprejele ukrepe, s katerimi bi ohranile temperature pod dogovorjenim pragom povišanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo do konca stoletja. Znanost vse glasneje opozarja na neizogibne posledice podnebnih sprememb. Ozračje je trenutno za okoli 1,1 stopinje Celzija toplejše kot v predindustrijskem obdobju. Obdobje 2015–2019 je predstavljalo pet najtoplejših let v zgodovini, najtoplejše doslej je bilo tudi desetletje 2010–2019. Če bo svet nadaljeval po trenutni poti, bi se lahko temperatura ozračja do konca stoletja zvišala za katastrofalnih 4,4 stopinje Celzija, kot na spletni strani COP27 navajajo ZN, je poročala STA.

Svetovna meteorološka organizacija WMO pa je v pred dnevi objavljenem poročilu ugotovila, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje. Še hitreje od celotne Evrope se segreva Slovenija. 

Zato je nujno, da se države na COP27 dogovorijo o izvajanju drastičnih ukrepov, ki bi omogočili približanje temu cilju, poudarjajo znanstveniki. Kot je za Guardian sklenila Brigham-Grette, je hitra dekarbonizacija ključna za naše preživetje, da se naša zgodba ne bi prelevila v tragedijo človeštva.