Nova raziskava, ki so jo predstavili v prestižnem britanskem botaničnem vrtu Kew Gardens, prinaša zaskrbljujoče novice. Kar 45 odstotkom vrst cvetočih rastlin, ki jih že poznamo, v prihodnosti grozi izumrtje. Najbolj na udaru so orhideje, ananasi in še številne pomembne rastline, ki jih uporabljamo tudi za prehrano, ugotovitve poročila povzema BBC. 

A še slabše stanje je s tistimi rastlinami, ki jih šele odkrivamo. V naravi se za odkrivanje ponuja neskončno novih rastlinskih vrst, ki jih ljudje še niso raziskali. Kot pa kažejo podatki raziskovalcev, od 19.000 na novo odkritih rastlin in vrst gliv, ki so jih odkrili od leta 2020, je kar 77 odstotkov ogroženih. Kot piše SkyNews, nekatere izumrejo že v času od odkritja do konca preučevanja in razvrstitve, kar v povprečju traja približno 16 let. 

Poglavitni razlog je izguba habitata, kot sta deforestacija in umetno poplavljanje območij. K zaskrbljujočemu stanju seveda prispevajo podnebne spremembe in izguba biotske pestrosti, ugotavljajo raziskovalci. 

Izgubljene priložnosti 

Dr. Matilda Brown, ki je sodelovala pri raziskavi, je za britanske medije pojasnila, da to pomeni, da več kot 100.000 vrstam rastlin grozi izumrtje, kar je več, kot če bi sešteli vse vrste sesalcev, ptic, plazilcev in rib. Pri tem je opozorila, da se moramo zavedati, da devet od desetih zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje bolezni, prihaja iz rastlin. Zato je izguba rastlinskih vrst zaskrbljujoča, saj to pomeni, da izgubljamo dragocene vire za zdravila prihodnosti: "Vsaka vrsta, ki jo izgubimo, je izgubljena priložnost. Lahko bi se izkazalo, da nam rastlina lahko pomaga v boju z rakom, lahko je rešitev za lakoto. In da vse to izgubimo, še preden dobimo priložnost, da jo raziščemo, je tragedija."

Analiza podatkov je prav tako pokazala, da je na svetu morda kar 2,5 milijona vrst gliv, a kar 90 odstotkov jih je treba še odkriti. V poročilu so izpostavili tudi, da je na svetu še več kot 30 skritih točk, bogatih z rastlinami, ki jih raziskovalci še niso odkrili. Največja območja, ki ostajajo neraziskana in bi lahko bila bogat vir novih odkritij, so denimo še na delih tropske Azije, še posebej so izpostavili Novo Gvinejo in Vietnam.

Darwinove sanje 

V raziskavo so vključili podatke 200 znanstvenikov iz 30 držav, končni rezultat pa je svetovni kontrolni seznam rastlin – najobsežnejša zbirka podatkov o rastlinah, ki je bila kadar koli ustvarjena. Seznam rastlin so označili za uresničitev Darwinovih sanj in je rezultat 35-letnega raziskovanja. Seznam se bo zdaj nenehno razvijal, saj bo vsako leto na novo poimenovanih okoli 2500 rastlin.

Kot je za BBC povedal botanik Rafael Govaerts iz Kew Gardensa, ki je podatke zbiral in raziskoval vsa ta leta, je pred več kot 160 leti Charles Darwin sanjal o popolnem seznamu rastlinskih vrst z vseh koncev sveta: "To pa so bile tudi moje sanje, ki jih je spodbudilo opazovanje divjega uničevanja deževnih gozdov in biotske raznovrstnosti."