Kot poroča Independent, so v posebni akciji na enem samem havajskem koralnem grebenu odstranili kar 50 ton odpadkov, ki so jih večinoma sestavljale t. i. mreže duhov, zapuščene ribiške mreže, ki predstavljajo smrtonosno past za morski ekosistem.  Čiščenje je potekalo na koralnem grebenu Maro oziroma Kamokuokamohoalii.  Koralni greben je del oddaljenega in nenaseljenega otočja. Potapljači so mreže odstranili tako, da so jih previdno odrezali iz koral, v katere so se zapletle, in ostanke ročno potegnili do čolnov, s katerimi so jih prepeljali do ladje, kjer so zbrali 'smrtonosni ulov'. Večino zbranih odpadkov bodo sežgali in tako bodo zagotovili energijo za napajanje na stotine domov ne enem največjih havajskih otokov.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem, saj predstavljajo smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Tako imenovane mreže duhov so zapuščene plastične ribiške mrež, ki se pogosto zagozdijo v plitvih koralnih grebenih in jih dobesedno zadušijo. Izraz 'mreže duhov' oz. 'ghost nets' označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.  V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškodujejo kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogrožajo pa tudi več kot polovico morskih vrst ptic in želv. Morja in oceani so ogroženi tudi zaradi prekomernega lova, onesnaženja in podnebnih sprememb. 

Koralni greben je dom in zavetje za  številne morske vrste, vključno z ogroženimi havajskimi medvednicami, zelenimi morskimi želvami in morskimi psi. Tam plava tudi na tisoče različnih vrst rib. Je tudi eden najbolj raznolikih koralnih grebenov na Havajih, na območju so zabeležili 37 različnih vrst koral, naštevajo morski biologi. Koralni grebeni poleg tega, da so biodiverzitetno bogati, obalna območja tudi ščitijo pred nevihtami in erozijo, a jih ogroža onesnaženje, prekomeren ribolov in podnebna kriza. Oceani so namreč posrkali okoli 90 odstotkov toplote, ki so jo povzročili izpusti toplogrednih plinov, ki se sproščajo med kurjenjem fosilnih goriv. 

Segrevanje oceanov povzroča beljenje koral, kar povzroči, da so korale bolj ranljive za bolezni in so tako na poti do propada. Koralni grebeni so ključni ponori ogljika, ki se borijo proti naraščajočim temperaturam. Če koralni grebeni propadejo, pa se ta ogljik sprosti nazaj v ozračje, kjer ponovno prispeva k segrevanju planeta. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.