Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je v svojem zadnjem poročilu, ki ga je objavil v ponedeljek, podal resno opozorilo. Globalni izpusti toplogrednih plinov morajo do leta 2025 prenehati rasti, po tem letu pa začeti upadati, če želi svet doseči cilj omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja prejšnjega tisočletja. Izpusti so se sicer v začetku pandemije za kratek čas zmanjšali, a so se lani spet povečali. 

Če zgolj ustavimo rast emisij do leta 2025, bomo s tem sicer dosegli manj ambiciozne cilje omejitve globalnega segrevanja ozračja na dve ali 2,5 stopinje Celzija, opozarja IPCC. V nadaljevanju pa morajo nato izpusti začeti pospešeno padati – do leta 2030 za 43 odstotkov, po letu 2030 pa za okoli 1,5 milijarde ton CO2 in drugih toplogrednih plinov letno. To pomeni, da bi se morali vsako leto zmanjšati toliko kot v koronskem letu 2020, ko je velik del sveta obstal. 

Čeprav 2800 strani dolgo poročilo ugotavlja, da se skorajda ne moremo več izogniti dvigu povprečne globalne temperature nad 1,5 stopinje Celzija – to je raven, nad katero bodo številni učinki podnebnih sprememb postali nepopravljivi – pa je IPCC optimističen, da bi jih lahko do konca tega stoletja znova znižali pod kritično raven. Za to bomo sicer potrebovali tehnologijo za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja. Aktivisti pa opozarjajo, da ni dokazov, da bo to delovalo, in da ne moremo računati na to, da bomo zgolj s tem močno zmanjšali emisije. 

'To moramo narediti zdaj ali nikoli'

"Smo na razpotju. Odločitve, ki jih bomo sprejemali zdaj, lahko zagotovijo, da bo na tem svetu še mogoče živeti. Imamo orodje in znanje, da segrevanje omejimo," je ob objavi poročila zapisal vodja IPCC Hoesung Li.

Če ne bomo sprejeli ustreznih korakov za zmanjševanje toplogrednih izpustov, se bo ozračje segrelo za več kot tri stopinje Celzija, to pa bo imelo katastrofalne posledice za življenje na tem planetu. 

"To moramo narediti zdaj ali nikoli, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Brez takojšnjega velikega zmanjšanja emisij v vseh sektorjih to ne bo možno," je za The Guardian dejal Jim Skrea, profesor na londonskem Imperial Collegeu in eden od vodij delovne skupine, ki je pripravljala poročilo. Poročilo je sicer pripravljalo več kot 250 znanstvenikov, zajema pa delo več tisoč strokovnjakov. 

Poročilo IPCC običajno pripravljajo sedem let, to pa pomeni, da je to najbrž zadnje opozorilo, preden se svet nepreklicno poda na pot podnebne katastrofe. 

Guterres: Nekateri voditelji govorijo eno, delajo pa drugo

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je bil precej bolj oster. Najnovejši dokument IPCC je označil za "dokument sramote", ki priča o številnih praznih obljubah, zaradi katerih se svet jasno giblje v smeri planeta, na katerem ne bo več mogoče živeti. Dejal je, da nekatere vlade in podjetja "lažejo" in trdijo, da so na poti do cilja 1,5 stopinje Celzija. "Nekateri politični in poslovni voditelji govorijo eno, delajo pa drugo. Preprosto povedano: lažejo. Rezultati pa bodo katastrofalni," je poudaril. 

Zaradi skokovitega naraščanja cen energije in vojne v Ukrajini so mnoge vlade znova razmislile o svoji energetski politiki. Številne države, med njimi so tudi EU, ZDA in Združeno kraljestvo, razmišljajo o povečanju uporabe fosilnih goriv. A poročilo IPCC je jasno pokazalo, da bi povečanje rabe fosilnih goriv izničilo prizadevanja za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija. 

Guterres se je dotaknil tudi teh načrtov in opozoril: "Inflacija narašča, zaradi vojne v Ukrajini pa strmo naraščajo cene hrane in energije. Toda povečanje proizvodnje fosilnih goriv bo samo poslabšalo stvari."

"Dušite naš planet," je sporočil državam in podjetjem, ki so največji viri toplogrednih plinov. Strategija nadaljnjega pridobivanja in uporabe fosilnih goriv je po njegovih besedah "moralna in ekonomska norost". Svetovno javnost je pozval, naj bo proaktivna in naj zahteva takojšnje hitro in obsežno vpeljevanje obnovljivih virov energije.

Posebni predsedniški odposlanec ZDA za podnebje, John Kerry, je zadnje opozorilo IPCC označil za "odločujoč trenutek za naš planet" in opozoril, da morajo vlade delovati hitreje. "Poročilo nam pravi, da trenutno izgubljamo bitko, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebne krize in izvedli nujne globalne ukrepe. Še pomembnejše pa je, da nam poročilo pravi tudi, da imamo orodje, ki ga potrebujemo, da dosežemo svoje cilje, prepolovimo izpuste toplogrednih plinov do leta 2030, do leta 2050 dosežemo neto nič izpustov in si zagotovimo bolj zdrav in čistejši planet," je dejal.  

Kakšne rešitve predlaga poročilo?

Največ lahko ukrenemo na področju energetike, izpostavlja IPCC. Da bi segrevanje omejili na dve stopinji Celzija, bi se bilo brez tehnoloških prebojev pri zajemanju in shranjevanju emisij po ocenah IPCC treba odreči 30 odstotkom preostalim globalnih rezerv nafte, polovici rezerv plina in 80 odstotkom rezerv premoga. Ekonomski učinek teh neporabljenih rezerv se meri v več tisoč milijardah dolarjev. Za dosego ciljev pariškega podnebnega sporazuma bi bilo treba do leta 2050 praktično vso energijo, ne le elektriko, pridobivati iz nefosilnih virov.

Delež energije iz obnovljivih virov se je sicer v zadnjih letih močno povečal. Med letoma 2015 in 2019 se je denimo zmogljivost vetrnih elektrarn povečala za 70 odstotkov, sončnih pa za 170 odstotkov. 

Stroški pridobivanja energije iz obnovljivih virov so medtem v desetletju po letu 2010 upadli za 85 odstotkov. Toda vetrne in fotovoltaične elektrarne še vedno predstavljajo manj kot desetino vse proizvodnje elektrike. Če se upošteva še vodna in jedrska energija, ta delež naraste na 37 odstotkov.

Po drugi strani pa IPCC poziva tudi k ukrepom za zmanjševanje povpraševanja po energiji. Emisije CO2 lahko do leta 2050 zmanjšamo za 40 do 70 odstotkov z naslednjimi spremembami: večji poudarek na rastlinski prehrani, električna vozila, odmik od avtomobilov k drugim sredstvom prevoza, delo na daljavo, energetska sanacija stavb, povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje števila letov na dolge razdalje.

Spremembe v našem načinu življenja tako ob uporabi novih tehnologij in jasnih političnih smernicah predstavljajo izjemen potencial. Pri tem se največji napor pričakuje v razvitem svetu.

IPCC poziva tudi k ukrepom za vsrkavanje CO2 iz ozračja, bodisi s pogozdovanjem ali tehnološkimi rešitvami. Pogozdovanje in ohranjanje rodovitne prsti bosta potrebna, vendar to ne more nadomestiti ukrepov za zmanjšanje izpustov fosilnih goriv. 

Veliko težavo predstavljajo tudi izpusti metana, ki nastajajo predvsem v energetiki in kmetijstvu ter pri ravnanju z odpadki. Rast teh emisij je odgovorna za okoli 20 odstotkov vsega globalnega segrevanja, do leta 2050 pa bi se morali izpusti zmanjšati za polovico glede na raven v letu 2019.

Prehod v nizkoogljično družbo nas bo stal manj, kot bi nas neukrepanje

Ukrepanje bo drago. Za dosego ciljev pariškega podnebnega sporazuma bi bilo treba samo v sektorju proizvodnje elektrike med letoma 2023 in 2052 vložiti od 1700 do 2300 milijard dolarjev (1547 do 2093 milijard evrov) letno. Lani je na primer vrednost investicij v čisto tehnologijo dosegla 750 milijard dolarjev (682 milijard evrov). 

Naložbe v prehod v nizkoogljično družbo so trenutno približno šestkrat nižje, kot bi morale biti.

Končna cena prehoda v nizkoogljično družbo bo sicer minimalna in bo znašala le nekaj odstotkov globalnega BDP do sredine stoletja. Toda vlade, podjetja in posamezniki bodo morali v to vložiti veliko prizadevanj in truda, pravijo v IPCC. 

Glede na ambicioznost podnebnega ukrepanja za omejitev segrevanja na dve ali 1,5 stopinje Celzija bi bil globalni BDP leta 2050 nižji za 1,3 do 4,2 odstotka. A neukrepanje bo stalo še več, so znova opozorili v IPCC. Ob velikanskih finančnih in človeških stroških vremenskih katastrof, uničenja ekosistemov, zmanjšanja oskrbe s hrano in onesnaženega zraka bi tako koristi ukrepanja stroške presegle, so prepričani. To bi prineslo tudi bistveno izboljšanje kakovosti življenja.

Povzetek za odločevalce so znanstveniki v zadnjih štirinajstih dneh usklajevali s predstavniki vlad. Gre za najobširnejši in najbolj celovit pregled znanstvene literature in spoznanj o blaženju podnebnih sprememb – politikah, ukrepih in dejavnikih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.