EKOLOGIJA
Invazivka, ki je uničila na tone mandarin: večje populacije tudi v slovenski Istri
Slovensko poimenovanje vrste Ceratitis capitata je breskova muha. Breskovo muho uvrščamo med svetovno razširjene in gospodarsko pomembne škodljivce. "Ta polifagna vrsta lahko napada plodove več kot 250 gostiteljskih rastlin. V sredozemskih državah naredi največ škode na citrusih, breskvah, figah in kakiju. Izvira iz Podsaharske Afrike, od koder je bila sredi 19. stoletja zanesena v Evropo," pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Prvi pojav breskove muhe na območju Jadrana sega v leto 1947, ko je bila prvič najdena v okolici Splita. Njena naselitev v dolini reke Neretve je povezana z razcvetom pridelave mandarin na tem območju v sredini 20. stoletja in širitvijo breskove muhe iz Splitsko-dalmatinske županije, razlagajo.
Uvrščamo jo v družino plodovih muh, za katere je značilno, da odlagajo jajčeca v plodove številnih sadnih rastlin. Ličinke, ki se razvijajo v plodu, povzročajo črvivost in gnitje plodov. Odrasla muha meri 3,5–5 mm. Telo je rumenkaste barve s temnejšimi odtenki na zadku, nogah in krilih. Oči ima rdečkasto vijolične. Med vsemi plodovimi muhami, ki jih najdemo v Sloveniji, ima breskova muha najbolj pisano obarvana krila.
V Slovenski Istri opazili velike populacije, posledica: črvivost kakija in mandarin
Breskova muha je v Sloveniji navzoča že od konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Prvi pojav pri nas je povezan z njeno širitvijo na območju Severnega Jadrana in Istre. Poročila iz tistega obdobja navajajo gospodarsko škodo v nasadih breskev na območju Kopra in Reke. V slovenski Istri je bila najdena na Debelem Rtiču na breskvah, v okolici Izole in Ankarana na divjih breskvah ter v Strunjanu na kakiju. V hrvaški Istri so v istem obdobju zabeležili veliko škodo na lokacijah Medveja, Barbariga in Brioni.
"V slovenski Istri, kjer poteka redno spremljanje pojava breskove muhe, smo številčnejše populacije beležili v letih 2003, 2007, 2008 in 2013. V vseh naštetih letih je bila opažena tudi večja škoda na kakiju. Tudi v letošnjem letu v slovenski Istri opažamo velike populacije breskove muhe in posledično tudi črvivost kakija in mandarin," pravijo na Upravi za varno hrano.
Pričakujejo širitev vrste
V Sloveniji obstaja največje tveganje za nastanek gospodarske škode v slovenski Istri, kjer imamo hkrati ugodne vremenske razmere za razvoj breskove muhe in pridelavo sredozemskih sadnih vrst kot so kaki, fige in citrusi, ki so njeni najpomembnejši gostitelji. Zaenkrat je slovenska Istra edino območje v Sloveniji, kjer breskova muha lahko uspešno prezimi. Občasno njen pojav beležimo tudi v Vipavski dolini, kar pa je posledica posamičnih vnosov škodljivca na to območje s prevozom blaga in izdelkov. Podnebne spremembe, ki jih najbolj občutimo v globalnem segrevanju ozračja, vplivajo na bionomijo žuželk. Z naraščanjem temperatur se izboljšujejo pogoji za prezimitev in razmnoževanje breskove muhe tudi v severnejših zemljepisnih širinah. Vse bolj severno pa sega tudi pridelava sredozemskih sadnih vrst, ki so njeni priljubljeni gostitelji. Zato lahko pričakujemo, da se bo breskova muha kmalu razširila na nova območja in postala gospodarsko pomemben škodljivec tudi tam, kjer doslej ni bila.
Kot pojasnjujejo, v Sloveniji breskova muha razvije en rod letno. Odrasle muhe začnejo letati konec poletja, vrh pojava dosežejo sredi oktobra, kar sovpada s sezono zorenja kakija in citrusov. Predpogoj za uspešno obvladovanje breskove muhe je poznavanje velikosti njenih populacij in sezonske dinamike pojava. S tem namenom strokovnjaki Javne službe za varstvo rastlin Slovenije izvajajo sistematično spremljanje breskove muhe s pomočjo feromonskih pasti na več lokacijah v slovenski Istri ter obveščajo pridelovalce o njenem pojavu in ukrepih za preprečevanje škode. Napad breskove muhe in posledično črvivost plodov lahko preprečimo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji imamo za ta namen registriran biotični insekticid na osnovi entomopatogene glive Beauveria bassiana, ki na breskovo muho deluje kontaktno in odvračalno, razlagajo.
