Zakaj se je, ko želimo polepšati okolico našega doma, bolje odločiti za domorodne rastline? Domorodne rastline so prilagojene na podnebne in druge razmere in so sestavni del značilnih ekosistemov. Druge vrste so na njih prilagojene in zato ne rušijo ekoloških razmer v naravi. Z njihovim sajenjem doprinesemo k popestritvi prehrane in zagotavljanju dodatnih življenjskih prostorov za domorodne živali in varujemo našo naravo pred invazivkami, pojasnjujeta Ana Dolenc in Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave.

Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Priprave na novo sezono: kam z zelenim odrezom?

Priprave na novo sezono se začnejo z obrezovanjem olesenelih rastlin, grabljenjem listja in odstranjevanjem ovelih rastlin iz pretekle sezone.  Pri tem pa nastane zeleni odrez.  Najpogostejše vprašanje je, kam z zelenim odrezom, ki ostane za okrasnimi in drugimi vrtnimi rastlinami, grmičevji in drevesi? Ana Dolenc, strokovna vodja projekta LIFE OrnamentalIAS, pravi: "Najbolj varno je, da zeleni odrez odpeljemo v zbirne centre komunalnih podjetij. Če ta material odložimo kje ob vodotokih, na travnikih ali v gozdovih, omogočimo invazivkam, da se z našega vrta nekontrolirano širijo v naravo. Pri sajenju pa z izbiro domorodnih rastlin za naše vrtove prispevamo tako k ohranjanju biotske raznovrstnosti kot tudi izboljšujemo zdravje naše okolice in ljudi ter zmanjšujemo škodo, ki jo povzročajo invazivke."

Invazivne rastline ena izmed petih najpomembnejših groženj za biotsko pestrost

Značilnost tujerodnih okrasnih invazivnih rastlin je, da se nenadzorovano in hitro širijo ter povzročajo škodo na različne načine, in sicer v naravi, pri pridelavi hrane in v gospodarstvu ter pri zdravju ljudi. 

Invazivne tujerodne vrste so prepoznane kot ena izmed petih najpomembnejših groženj za biotsko pestrost. Skupaj z drugimi dejavniki, kot so izguba življenjskih prostorov, sprememba namembnosti tal, onesnaževanje in klimatske spremembe, je grožnja naravi, kot jo poznamo danes, zelo velika. Invazivne tujerodne vrste kot ključni dejavnik za izgubo domorodnih vrst ali kot spremljajoči dejavnik lahko degradirajo ekosisteme in izpodrivajo domorodne vrste ter poslabšujejo stanje v naravi. 

V luči podnebne krize, ko se pričakujejo povečana povprečna temperatura in še več ekstremnih vremenskih dogodkov, se pričakuje, da bodo razmere ugodne za širjenje invazivnih tujerodnih vrst, saj so te zelo prilagodljive, imajo velik razmnoževalni potencial in hitro zapolnijo izpraznjene niše, ki so na razpolago.

Okrasne invazivke so tiste vrtne lepotice, ki preveč rade bežijo v naravo in povzročajo škodo, poudarjajo. Kajti ko izbiramo rastline za vrt, običajno posegamo po takšnih, ki so praktične z vidika vzdrževanja in polepšajo naš vrt. Zato se na vrhu seznama pogosto znajdejo takšne, ki so za vrt praktične, z razmnoževanjem ali nepravilnim odlaganjem v naravo pa lahko postanejo invazivne in povzročajo škodo.  

Katere pa so doslej najbolj problematične vrste, ki imajo potencial za invazivne in jih radi zasajamo na vrte? Katere so alternative?

Med najbolj znanimi (potencialno) invazivnimi okrasnimi rastlinami so lovorikovec, metuljnik, japonska medvejka, hortenzije, Thunbergov češmin, kalinolistni pokalec, deljenolistna rudbekija, japonsko kosteničevje, naštevata Dolenčeva in Rozmanova. Katere domorodne vrste bi lahko predlagali kot alternativo nekaterim priljubljenim tujerodnim? Alternativne vrste za uporabo na vrtovih so lahko plodonosna drevesa in grmi kot npr. šipek, glog, brogovita, dren, črni trn, jerebika ipd. ter enoletnice kot npr. različne začimbnice in dišavnice (meta, sivka, origano, bazilika ipd.), svetujeta Dolenčeva in Rozmanova.

Če se odločimo, da bomo na vrtu vseeno uporabili tujerodne vrste, česa se moramo zavedati?  Vse tujerodne vrste niso nujno tudi invazivne, poudarjata sogovornici. Strokovnjaki ocenjujejo, da je invazivnih cca 10 % tujerodnih vrst. Zato je pomembno, da preverimo, ali je vaša izbrana rastlina mogoče že prepoznana kot invazivna, kar pomeni, da dokazano škoduje naravi. Kako lahko to, da se pojavijo v naravi in uidejo z naših vrtov, preprečimo? V prvi vrsti tako, da na vrtu nimamo invazivnih tujerodnih vrst, pravita sogovornici: "Poleg tega pa priporočamo, da tujerodne rastline na domačem vrtu budno spremljate in jih redno odstranjujete, če se te preveč razrastejo. Ob koncu cvetenja porežemo njihove cvetove ter na ta način preprečimo širjenje semen v naravo."

Kako urediti vrt, da bo vse leto brez invazivk?

Urejanje vrta na način, da bomo delali dobro za naravo in svoje zdravje, ne zahteva veliko, pravzaprav si lahko pomagamo z zelo enostavnimi nasveti, s katerimi bo naš vrt lep in zdrav za vse. Kaj svetujejo? 

Sadimo domorodne rastline, grmičevje in drevesa.

Zeleni odrez odlagamo v zbirne centre komunalnih podjetij ali jih kompostiramo na domačem vrtu.

Novo zemljo, ki jo dodajamo na vrt, kupujemo od zanesljivih in preverjenih ponudnikov.

Redno spremljamo morebitno pojavljanje invazivk.

Ukrepamo v primeru pojava invazivk tako, da jih odstranimo in njihov zeleni odrez odlagamo v zbirne centre komunalnih podjetij.