Z obale na severu polotoka Krim poročajo o invaziji, ki je velik udarec za tamkajšnji turizem. Posnetki iz zraka razkrivajo invazijo meduz, ki ob dotiku povzročajo pekočo bolečino. "Ne želim tvegati in iti v vodo, da bi zaplavala, upam si le do gležnjev, kajti če se premakneš nekoliko dlje, te meduze opečejo z vseh strani," je za AP povedala turistka Victoria Rudenko, ki je tja pripotovala iz Sankt Peterburga.

Meduze na tej obali avgusta sicer niso redke, a se je njihovo število v zadnjih letih vidno povečalo. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je razlog za to predvsem povečanje slanosti Azovskega morja. O spremembah slanosti morja smo že poročali. Kot je  pojasnil prof. dr. Vlado Malačič, je slanost morij odvisna od rečnih pritokov, pa tudi od lokacije, predvsem od geografske širine, saj so podnebne razmere odvisne od lege morij ter njihove povezanosti s sosednjimi morji in oceani.  

Med podnebne razmere, ki vplivajo na slanost, pa sodijo temperatura ozračja nad gladino, temperatura morja in tudi vetrovi, ki bistveno prispevajo k povečanju izhlapevanja. Z izhlapevanjem se tudi povečuje slanost morij.  Razlog za spremembo slanosti Azovskega morja pa je manjši površinski odtok rek Kuban in Don ter verjetno tudi blokada severnega krimskega kanala, je pojasnila Julija Zagorodnja, vodilna raziskovalka na oddelku za plankton na Inštitutu za biologijo v Sevastopolu. 

Zaradi invazije meduz zdaj plaže, ki so v tem času običajno obljudene, samevajo, med valove se podajajo le najpogumnejši deskarji. Domačini in turisti se pritožujejo, da je zaradi meduz praktično nemogoče zaplavati v morju. Kot je še dodala turistka Victoria, ki razočarano zre v morje meduz, potem ko je tu vsako poletje doslej uživala v slanem objemu morja, pekoča bolečina po srečanju z meduzo ostane še vsaj tri dni. Nostalgično je dodala, da si želi, da bi bilo morje tako čisto in brez meduz kot v njenem otroštvu, še poroča AP. 

Invazije meduz vedno pogostejše tudi v Sredozemskem morju

Vse pogosteje v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi. Nekdaj rajske plaže, ki so zdaj polne pekočih meduz, hitro izgubijo privlačnost, kar se odrazi v manjšem številu obiskovalcev, to pa lahko zada hud udarec gospodarstvu skupnosti, živečih na prizadetih območjih.

Leta pretiranega ribolova so uničila številne ribje populacije, ki so včasih z meduzami tekmovale za hrano, vključno z morskimi psi, tuni in drugimi večjimi ribami, ki so tudi njihovi naravni plenilci. Ker lovijo ikre rib in z njimi tudi tekmujejo, meduze počasi postajajo novi 'superplenilci' v Sredozemlju, opozarjajo v Svetovnem skladu za naravo. Ekosistem, v katerem prevladujejo meduze, je v prihodnosti tako resnična možnost in invazija meduz  v naših morjih postaja vse realnejši scenarij, svarijo.

Kaj najdemo v našem morju? 
V našem morju so pogoste tako knidarijske oziroma ožigalkarske meduze kot tudi rebrače. Pomembna razlika med obema skupinama je ta, da rebrače niso ožigalkarji in torej ne opečejo. Med ožigalkarje, ki se najpogosteje pojavljajo v našem morju, štejemo uhatega klobučnjaka, ki se pojavi spomladi ali zgodaj poleti. Opažamo tudi morsko cvetačo, ki se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom. Opazimo še kompasno meduzo in redkeje dalmatinsko lasasto meduzo, ki pa se pojavlja posamično, je za STA dejala raziskovalka na področju morske mikrobne ekologije Tinkara Tinta.