Tudi v Sloveniji nas je pretresla srce parajoča zgodba žalujoče mame poginulega delfina z Lošinja. Kaj se je pravzaprav zgodilo?  

V zadnjih letih smo bili raziskovalci večkrat priča situacijam, v katerih so samice delfinov, ki domujejo na območju Lošinja in Cresa, žalovale za poginulim mladičem. Nekateri od njih so bili novorojeni (te delfine prepoznamo po posebnih progah, ki so dobro vidne in nastanejo, ko je delfin zvit v fetalnem položaju) ali so bili stari približno leto dni. Naš projekt, Adriatic Dolphin Project, je najdaljše raziskovanje populacije delfinov v Sredozemlju in eno najdaljših v Evropi, zato vse samice, ki živijo na območju Kvarnerja in Kvarnerića, poznamo in sledimo njihovim življenjskim zgodbam. Ta še posebej žalosten primer, ki smo mu bili priča letos, je bilo žalovanje samice, ki smo jo poimenovali 'Ništa', ki ni želela zapustiti telesa svojega poginulega novorojenca in ga je s kljunom in s telesom premikala in nosila po morju. Ta primer je še posebej žalosten, ker smo isto samico v povsem enaki situaciji žal že videli pred štirimi leti. Tudi takrat je nosila svojega poginulega mladiča, ki ga ni hotela prepustiti morju. Od tedaj smo jo vsako leto redno srečevali na območju Lošinja in Cresa, a do letos ni imela novega mladiča, zdaj pa je ta na žalost znova poginil.  

Kako dolgo ste spremljali njeno žalovanje?

Samico smo tokrat opazovali približno 45 minut in v tem času se ji nismo približali. Posnetki, ki smo jih naredili, so posneti iz zraka, saj smo želeli čim bolj zmanjšati stres užaloščene živali, ki je bila vidno vznemirjena. V podobnih situacijah, ki smo jim bili priča v preteklosti, smo glede na stanje mladičev ugotovili, da mame mrtvih teles svojih mladičev ne zapustijo tudi po več dni in da jih ščitijo do samega konca. Nekatera telesa mladičev, ki smo jih videli, so bila potem, ko so jih mame končno zapustile, že v stanju razpadanja.  

Ali ste ugotovili, kaj je botrovalo žalostnem dogodku, zakaj je delfin poginil?

Vzroka smrti ne moremo potrdili, ker nismo opravili obdukcije. Samice so namreč v takšnih situacijah v zelo velikem stresu in vsako približevanje plovila lahko povzroči njihovo burno reakcijo, kot je denimo potop skupaj s telesom mladiča, energično plavanje in podobno. Zato se nam je zdelo povsem neprimerno, da bi materi v tem trenutku odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala.  

Posebno težavo za delfine predstavlja še dejstvo, da se delfini kotijo poleti, ko je na morju še posebej gost promet, veliko plovil, gliserjev in podobno. Namerno, pa tudi slučajno, približevanje samicam, ki imajo novorojene mladiče, jih izredno vznemirja in se zato umikajo na območja, ki so manj ugodna za skrb za mladiče, ti so zato prisiljeni bežati in prekomerno plavati, kar pa jih izčrpa in jim onemogoča sesanje mleka in hranjenje. Vse to lahko poveča tveganje za smrt mladičev. Kaj je šlo narobe v tem primeru, ne vemo, možno je tudi,  da je bil mladič slaboten ali prezgodaj rojen.  

Nesrečni materi delfina je podporo nudila njena skupina

Tudi v drugih podobnih primerih smo opazili, da se poleg samice v takšnih situacijah večkrat pojavijo drugi delfini iz skupine. Seveda ne moremo zagotovo reči, kaj so ostali delfini v resnici sporočali samici. Iz vzorcev obnašanja smo sklepali, da so v nekih trenutkih delfini poskušali samico nagovoriti, da zapusti mladiča in da se pridruži skupini. 

Reakcije ostalih delfinov so bile tako na trenutke zelo nežne in mile, ostali so se ji približali in nekaj časa plavali z njo, se spet oddaljili in ji dajali vtis, naj zaplava z njimi, saj jo bodo potolažili. Spet drugi delfini pa so bili zelo energični in so celo skakali in potem udarjali na gladino morja, kot da bi izkazovali določeno raven jeze nad njenim vedenjem. Samice so se v obeh primerih oddaljile od mladiča, a so se kmalu vrnile, skupine delfinov pa so nadaljevale pot in zapustile samičko z mladičem.  

Ali so tako močno izraženo čustvovanje, žalost in solidarnost normalni za delfine?  

Velike pliskavke so izjemno inteligentne živali, z izrazitimi družabnimi odnosi, v katerih izkazujejo medsebojno skrb. Tam, kjer se zadržujejo na skupnih območjih, kot je recimo primer na Lošinju, v severni Dalmaciji, na Kornatih in na območju Visa, kjer izvajamo dolgoročne raziskave, se velike pliskavke zelo dobro poznajo in spletajo dolgotrajna prijateljstva, saj območja pravzaprav ne zapuščajo. Čeprav se struktura manjših skupin, ki jih srečujemo, spreminja, so torej prehodne, posamezniki prihajajo in odhajajo, samice pogosto izkazujejo skrb in medsebojno privrženost. Tako zelo pogosto samice, ki imajo mladiče, ki se še ne morejo dolgo ali zelo globoko potapljati, svoj naraščaj zaupajo v varstvo drugim delfinom v skupini. In še zanimivost: včasih, ko smo v bližini samice, te celo pustijo mladiča samega poleg našega raziskovalnega plovila in nam tako izkažejo svoje zaupanje. Delfini tudi v drugih situacijah kažejo medsebojno skrb in povezanost, takšno izkazovanje podpore žalujoči samici je pričakovano in zabeleženo tudi pri drugih vrstah, ne le pri veliki pliskavki.  

Kaj najbolj ogroža populacijo delfinov v Jadranu? Katera so tveganja, ki jih morate spremljati?

Na Institutu Plavi svijet raziskujemo skupine velikih pliskavk na treh glavnih območjih: okoli Lošinja, na območju severne Dalmacije in Kornatov ter na območju Visa in v šestih Natura2000 območjih za velike pliskavke, ki so bile razglašene na Hrvaškem. Občasno raziskujemo tudi v Italiji, Črni gori in Albaniji. Pri tem uporabljamo tako plovila kot prelete z letalom. V katalogu delfinov smo zabeležili več kot 3000 delfinov, ki jih ločimo po posebnih unikatnih lisah na hrbtnih perutih. Ocenjena populacija velikih pliskavk v celem Jadranu šteje okoli 10.000 živali, pri čemer je severni Jadran območje večje gostote naseljenosti in s tem tudi številčnosti. Populacija velikih pliskavk v Jadranu je doslej glede na podatke stabilna, a pri živalih, ki živijo dlje časa, ni preprosto prepoznati trenda številčnosti, vse dokler ni očitnih sprememb. V tem smislu je še neznanka, kakšen vpliv na populacijo delfinov bodo imeli ulovi v ribiške mreže, mogoče pomanjkanje plena zaradi prelova in tudi spremembe v okolju (podnebne spremembe, tujerodne vrste ...), hrup v morju, ki je v porastu in onemogoča komunikacijo in lov plena, vznemirjanje delfinov v času poletne sezone. Sinergijski vpliv vseh teh dejavnikov bi lahko imel pomemben negativni vpliv na populacijo ali njene dele velikih pliskavk v Jadranu.