Java je, kot v svoji reportaži opisuje AP, dom okoli 145 milijonom ljudi. Indonezijska prestolnica Džakarta, ki to sicer ne bo več dolgo, je najbolj naseljen del sveta in znanstveniki že leta opozarjajo, da se bo otok v letih, ki prihajajo, pogreznil in izginil v morju. Zaradi lege in podnebnih sprememb je namreč Džakarta izpostavljena poplavam, zaradi črpanja podtalnice pa se mesto hitro pogreza. 

Ponekod se tla letno pogreznejo za 25 centimetrov, kar je dvakrat več od povprečja za velika obmorska mesta. Trenutno je pod morsko gladino 20 odstotkov Džakarte, do leta 2050 pa bi to lahko veljalo za tretjino mesta. Eden izmed razlogov za takšne razmere pa je tudi dvig morske gladine in močnejše plimovanje, kar je posledica podnebnih sprememb, dodajajo znanstveniki. 

Okoli 500 kilometrov od toneče prestolnice pa so celotne vasi vzdolž obale izpostavljene motni rjavi vodi. Tudi Mondoliko, od koder prihaja Asiyah, je ena izmed teh vasi. Kot se za AP spominja nasmejana Asiyah, so se nekoč tu bohotila zelena riževa polja, visoka kokosova drevesa in grmički rdečega čilija. Z ostalimi otroci se je igrala na igrišču in opazovali so plazeče se kače, medtem ko so nebo nad njimi preletavali pisani metulji. "Vsi smo imeli zemljo, lahko smo gojili, kar smo želeli in kar smo potrebovali za preživetje," pripoveduje. 

A pred desetimi leti se je njihova vas začela utapljati. Voda je sprva prišla občasno, le nekaj centimetrov visoko. V nekaj letih pa so bila polja nenehno poplavljena. Pridelki niso več uspevali, saj so bila tla preplavljena s slano vodo. Ko je voda sčasoma še naraščala in preplavljala zemljo, so počasi izginjale tudi živali in žuželke, naslika žalostno sliko, ki so ji botrovale podnebne spremembe. Prebivalci so se na nove razmere prilagodili, kot so najbolje znali. Kmetje so poljščine zamenjali za ribnike, dvignili so svoje domove. Na dvoriščih so postavili ograje, v katere so se ujele smeti, ki jih je nosila plima. 

Sedem let sta Asiyah in njen mož Aslori s svojima dvema otrokoma živela s poplavami, z vodo, ki je vsako leto naraščala. A vseskozi so opažali spremembe. Njihovi sosedje so odhajali v iskanju bolj 'suhe zemlje', ker je voda naraščala, so ribe, ki so živele v ribnikih, preprosto preskočile mreže in odplavale. Kot pripoveduje Asiyah, se je v času, ko se je odločala, kaj naj naredijo, njen sin počasi pripravljal na obiskovanje več kilometrov oddaljene šole. Tja vodi le ena cesta, ki pa je bila vedno pogosteje poplavljena. Spominja se, da se je spraševala, kako bodo živeli, če ne bodo vedeli, kaj jih čaka naslednji dan. Odločila se je, da tako ne morejo več živeti. 

Asiyah se spominja, kako so nekega deževnega dne v čoln natovorili prtljago in spomine – fotografije s poroke, dokumente in nekaj hrane. Svojemu domu so pomahali v slovo in se preselili. Kot pripoveduje za AP, sta bila sinova izredno užaloščena, zato je vso svojo energijo usmerila v to, da jima je razložila, da niso imeli druge možnosti, da ne morejo v šolo ali v službo, če bi ostali doma. Tudi sama si je po tiho želela, da bi se vrnili.

Številni iz Mondolika so od tedaj zapustili domove. Ko je novembra 2021 AP obiskal vas, je bilo naseljenih še 11 domov, julija 2022 pa le še šest, saj vas še naprej požira morje. Asiyah in njeni sovaščani so le kaplja v morje, po svetu bo v naslednjih 30 letih zaradi podnebnih sprememb razseljenih okoli 143 milijonov ljudi, opozarja Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe.

Vsi štirje ključni podnebni kazalniki so tako lani dosegli nove rekordne ravni, v poročilu o stanju podnebja ugotavljajo Združeni narodi. Generalni sekretar organizacije Antonio Guterres je ob tem opozoril, da globalni energetski sistem ne deluje in človeštvo žene v podnebno katastrofo. Koncentracije toplogrednih plinov, dvig gladine morja, temperatura oceanov in njihova zakisanost so bili lani rekordni, so v poročilu zapisali v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO), ki deluje v okviru Združenih narodov, je poročala STA. Gladina morja je bila lani rekordna, v povprečju se od leta 2013 zvišuje za 4,5 milimetra letno. Med letoma 1993 in 2002 se je gladina dvigovala za 2,1 milimetra letno.

V začetku septembra, na dan, ko je bila plima posebej nizka, je Asiyah prvič po odhodu obiskala vas in se vrnila v staro hišo. Pred nekaj meseci je videla fotografijo svoje domače vasi, zajokala je, ko je videla, da je most, ki je nekoč vodil do njihove hiše, odplavljen. Medtem ko je skrbno izbirala med spomini in predmeti, ki bi jih še lahko odnesla v svoj novi dom, se je zamislila: "Pogrešam svoj dom. Nikoli si nisem predstavljala, da bo postal ocean."