Včasih potrebujemo kakšen neologizem oziroma novo besedo, da opišemo nek družbeni pojav. Tako smo v času, ko se vse bolj zavedamo, kakšno breme je za okolje zavržena hrana, dobili novo skovanko hranozavest. 

Kaj je hranozavest? Gre za ozaveščen odnos do hrane, s katerim pridelamo manj zavržene hrane in oblikujemo uravnotežen življenjski slog. Gre za prepoznavanje in izboljševanje svojih prehranskih in nakupovalnih navad s ciljem, da ustvarimo čim manj odpadkov in pustimo čim manjši okoljski odtis. 

Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki smo ga 24. aprila letos obeležili že četrtič zapored, se je začela kampanja Zbudi svojo hranozavest, katere pobudnik je Lidl Slovenija, v sodelovanju s partnerji, kot so Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, skupnost Etri z Mini tovarno, podjetje Tam Tam, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Odpadna hrana je eden večjih izzivov, tako na globalni kot nacionalni ravni. V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Pri tem ne gre le za vprašanja, na katera morajo odgovoriti proizvajalci in trgovci, pač pa se dotikajo vseh nas. Še vedno namreč največ odpadne hrane, kar 47 odstotkov, nastaja v gospodinjstvih. To pomeni, da prav vsak izmed nas nosi veliko odgovornost. 

Kako zbuditi hranozavest?

Prvi korak do bolj smotrne porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovani nakupi. Ko pridemo iz trgovine, pa je treba nakupljena živila postaviti na svoje mesto. Pravilno shranjevanje namreč lahko močno vpliva na daljšo obstojnost živil. S tem lahko pridobimo dodaten čas za pripravo okusnih in hranljivih obrokov brez zavržene hrane. Z odpadno hrano ne le, da obremenjujemo okolje, pač pa tudi dejansko mečemo denar v smeti. 

Nato pa je treba to hrano tudi zavestno pripraviti in porabiti. Z nekaj triki, ki poskrbijo za to, da so živila obstojnejša, jim lahko podaljšamo življenjsko dobo in s tem možnost, da jih, četudi pozneje, uporabimo in ne zavržemo. Denimo, uvelo zelenjavo lahko za nekaj minut potopimo v ledeno vodo. Solata bo tako spet čvrsta, naguban korenček se bo napel ... Če zelenjava po kopeli še vedno ni primerna za uživanje v surovi obliki, lahko iz nje pripravite zelenjavno juho ali rižoto. 

Tudi olupke korenja, kumare, krompirja ali druge zelenjave lahko še vedno uporabimo. Če jih dobro operemo, posušimo, damo v vrečko in zamrznemo, lahko čez čas, ko se nabere dovolj olupkov, iz njih skuhamo odlično zelenjavno osnovo, ki jo lahko uporabimo za kuhanje juh, omak, rižot in številnih drugih dobrot. V olupkih se namreč skriva veliko zdravih hranilnih snovi.

Če sadje in zelenjavo pokapamo z limoninim sokom, jim podaljšamo svežino. To še posebej velja za že načeta živila, kot so jabolčni krhlji, načet avokado in podobno. Limonin sok namreč nekoliko zavre proces oksidiranja. Svežino jagodičevja pa lahko ohranimo tako, da ga shranjujemo v steklenih kozarcih s pokrovom. Najbolje je, da jagode, maline in borovnice takoj po prihodu iz trgovine vzamemo iz pakirane embalaže in shranimo v steklen kozarec. Če sadja ne bomo uspeli porabiti, ga, dokler je še sveže, lahko narežemo na koščke in zapakiramo v vrečke ter pospravimo v zamrzovalnik. Takšno sadje lahko nato uporabimo v smoothijih ali za pripravo peciva. 

Da bo čim manj hrane romalo v koš, bomo poskrbeli tudi tako, da si bomo na krožnik naložili le toliko, kolikor bomo pojedli. Preostanek obroka pa lahko shranimo za pozneje, ga pojemo v službi za malico ali zamrznemo. 

Trajnostni predpasniki in pogostitev iz ostankov hrane

Odgovornost za zmanjšanje količin odpadne hrane seveda nosijo tudi trgovci, in Lidl Slovenija se z upravljanjem odpadne hrane sistemsko ukvarja že vrsto let. Svoje procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane, nenehno nadgrajuje. Presežno hrano donirajo humanitarnim organizacijam, obenem pa so vseskozi aktivni pri ozaveščanju javnosti o tej problematiki. "Naša želja je, da hranozavesten način življenja postane zavestna odločitev prebivalcev Slovenije, da delamo dobro zase in za planet," je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.

K sodelovanju v kampanji so povabili tudi mlade slovenske modne oblikovalce. Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić so oblikovali kolekcijo Zbudi svojo hranozavest. V kolekciji je nastalo devet trajnostnih kuharskih predpasnikov, navdih zanje pa so črpali iz raziskovanja odnosa do odpadne hrane in razmisleka o hranozavestnem načinu življenja. 

"Ob razmišljanju, kako se lotiti izziva, torej oblikovanja predpasnikov, ki bi čim bolje opozorili na skrbno ravnanje s hrano, sem se odločila, da bom izhajala iz uporabe materiala. Enaka težava kot pri odpadni hrani se pojavlja tudi pri odpadnem tekstilu. Na podlagi te analogije sem za svoje predpasnike uporabila material iz že uporabljenih, 'second hand' oblačil in iz njih ustvarila nove kose z dodano vrednostjo in novim namenom uporabe," je koncept zasnove svojih predpasnikov pojasnila modna oblikovalka Katja Kuhar.  

V podporo ozaveščevalni kampanji Zbudi svojo hranozavest, ki je zaživela na plakatnih mestih partnerja projekta TAM-TAM, so si predpasnike nadeli ambasadorji blagovne znamke Lidla Slovenija, to so nutricionist Jernej Ogrin, kulinarični bloger Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver. Na plakatih so predstavljeni z jedmi, ki so bile ustvarjene iz potencialnih zavržkov hrane.  

Da imajo na prvi pogled neokusni ostanki hrane potencial za ustvarjanje novih jedi, če le znamo uporabiti svojo domišljijo in ustvarjalnost, je Mini tovarna dokazala na dogodku v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je potekal ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Mini tovarna je inovativen koncept predelovalnega obrata, ki deluje v okviru skupnosti Etri in ob podpori Lidla Slovenija ter razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer ta po navadi nastaja, denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. Obiskovalci dogodka so lahko pokusili jedi, pripravljene izključno iz potencialnih zavržkov hrane, med drugim reciklirane krekerje z zeliščnim maslom, pestom in zelenjavnim posipom.  

"Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša, ali jim bo kmalu potekel rok, lahko ustvarimo novo zanimivo jed. Preprosti ostanki od kosila ali večerje lahko z nekaj truda postanejo prave gurmanske kreacije," je povedal Šketa, velik zagovornik hranozavestnega življenjskega sloga. 

Ozaveščanje o hranozavestnem načinu življenja pa program Ekošola spodbuja tudi med najmlajšimi, med drugim s Hranozavestnim kvizom o preudarnem ravnanju s hrano. "Veseli nas, da s projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Lidlom Slovenija uspešno izvajamo že deset let, vplivamo tudi na prehranjevalne navade otrok. V projekt se vsako leto vključuje več osnovnih šol in vrtcev, številni so prav s pomočjo projekta z enostavnimi ukrepi že občutno zmanjšali količine odpadne hrane, otroke pa spodbudili k odgovornejšemu ravnanju s hrano," je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole.

Dolgoročni cilj Lidla Slovenija in pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane je, da hranozavest sčasoma postane del pogovornega jezika, posledično pa, da se izraz vpelje v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Partnerji verjamejo, da izraz hranozavest nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.

Sponzorirana objava