Hobotnice so znane po številnih mehanizmih, ki jim omogočajo preživetje – med drugim posnemajo strupena bitja in se branijo s curki vode. Analize podvodnih fotografij pa kažejo, da so hobotnice v resnici še veliko iznajdljivejše, kot so znanstveniki mislili doslej, piše Guardian. Pločevinke, zavržene steklenice in ostale smeti, ki končajo na morskem dnu, so se naučile uporabljati kot zavetje, skrivališče ali celo kot gnezdo za svoja jajca. 

V raziskavi so sistematično preučili in analizirali več sto fotografij z družbenih omrežij in tistih, ki so jih posneli morski biologi. Fotografije prikazujejo, kako hobotnice na morskem dnu iznajdljivo uporabljajo človeške odpadke. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Marine Pollution Bulletin.

V njej so opisali, kako 24 vrst hobotnic poišče zavetje v steklenicah, pločevinkah, celo starih baterijah. Ugotovili so, da so nekatere izmed njih plastične odpadke uporabile kot skrivališče pred plenilci. 

Tako ena izmed fotografij prikazuje, kako se hobotnica zakoplje pod številne zamaške, da bi se skrila, spet druga pa se je skrila v lonček in se premikala skupaj z njim, da bi tako zavedla svoje plenilce – plastični odpadek ji je tako služil kot umetna kamuflaža, ugotavljajo v raziskavi. Profesorica Maira Proietti z univerze Rio Grande v Braziliji, ki je bila vodja raziskave, je povedala, da so bile te fotografije izredno zanimive za proučevanje: "To kaže na izjemno sposobnost prilagajanja. Hobotnice so zelo inteligentne živali, in kot kaže tudi ta analiza, bodo iznajdljivo uporabile vse, kar imajo na razpolago, da bi se skrile pred plenilci." 

Kot je razkrila, so ugotovili, da najraje izberejo nepoškodovane predmete, smeti pa so najpogosteje uporabile kot skrivališče. A gre za dvorezen meč, opozarja, saj lahko odlaganje jajc v zavržene pnevmatike, baterije ali plastične predmete hobotnice izpostavi težkim kovinam in drugim škodljivim kemikalijam.

Zaradi pandemije več dodatnih ton plastičnih odpadkov

Pandemija covida-19 je povzročila precej več dodatnih plastičnih odpadkov po svetu, so ugotovili kitajski raziskovalci, ki so rezultate raziskave objavili v strokovni reviji PNAS. Po njihovih ocenah naj bi v 193 državah sveta zaradi pandemije do konca avgusta nastalo 8,4 milijona ton plastičnih odpadkov, je poročala STA. 

Po podatkih Programa ZN za okolje (UNEP) človeštvo na leto ustvari okoli 300 milijonov ton plastičnih odpadkov. Ekipa raziskovalcev pa predvideva, da je večina koronskih odpadkov – 87,4 odstotka – nastala v bolnišnicah, predvsem v azijskih državah. Maske in druga zaščitna oprema za zasebno uporabo so predstavljale 7,6 odstotka odpadkov, medtem ko je embalaža zaradi povečanega števila spletnih naročil prispevala 4,7 odstotka dodatnih odpadkov, kažejo podatki raziskave. 

"Plastični odpadki škodujejo morskemu življenju in so postali velika svetovna okoljska skrb. Pandemija covida-19 je privedla do povečanega povpraševanja po plastiki za enkratno uporabo, kar še povečuje svetovno težavo plastičnih odpadkov," so zapisali raziskovalci. V svetovnih oceanih je končalo več kot 25.000 ton koronskih odpadkov, kar predstavlja dolgotrajno težavo za morsko okolje. V treh ali štirih letih bo namreč velik del teh odpadkov naplavilo na obalo ali pa bodo potonili na dno morja. Zato so raziskovalci pozvali k ustreznejšemu upravljanju z zdravstvenimi odpadki, posebej v razvitih državah.

ZN napovedali boj plastičnim odpadkom 

 Na Skupščini Združenih narodov (ZN) za okolje v Nairobiju so ta mesec soglasno sprejeli dogovor o začetku pogajanj o oblikovanju prve mednarodne pogodbe glede onesnaževanja s plastičnimi odpadki. Delegati iz skoraj 200 držav so se na skupščini v prestolnici Kenije dogovorili o ustanovitvi medvladnega odbora, ki bo vodil pogajanja in dokončno oblikoval pravno zavezujočo pogodbo o plastiki do leta 2024. Pogodba se bo osredotočala na plastične odpadke v vseh oblikah, ne zgolj na plastenke in slamice v oceanu, temveč tudi na nevidno mikroplastiko, ki onesnažuje zrak, tla in prehranjevalno verigo. Zajet bo celoten življenjski cikel plastike, kar bi lahko zajemalo tudi nova pravila za proizvodnjo, preoblikovanje izdelkov za lažje recikliranje, trajnostno uporabo in boljše odlaganje odpadkov.

Odbor bo v okviru pogajanj oblikoval zavezujoče in prostovoljne ukrepe, pogajanja pa bodo med drugim zajemala globalne cilje in obveznosti, razvoj nacionalnih akcijskih načrtov ter mehanizme za spremljanje napredka in zagotavljanje odgovornosti, je še poročala STA.