"Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo," so na današnji novinarski konferenci opozorili predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, IPoP – Inštituta za politike prostora in redni obiskovalci Rožnika.  Kot pravijo, so zaskrbljeni in se ne strinjajo z obsegom posekanega drevja. Kot so še povedali, je slišati kritične glasove dela stroke, da je del posekanih in za posek označenih dreves še zdravih, odločitve o pomladitveni in še posebej varnostni sečnji pa pretirane. Tako pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok, so prepričani. Svoje nestrinjanje s posekom so sicer sprehajalci izrazili tudi s komentarji na označenih drevesih, kot je: "Ne verjamemo vam. In zrasle bodo bogataške vile ..." 

"Vsako Ljubljančanko in Ljubljančana na Rožnik vežejo posebni spomini. Rožnik je naš gozd. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo z njim ravnalo skrbno, mi pa bomo s spremembami in posegi pravočasno seznanjeni," sporočajo pristojnim. Na Mestno občino Ljubljana in Zavod za gozdove so zato Mladi za podnebno pravičnost in obiskovalci Rožnika naslovili tri zahteve: (1) Sečnja naj se v izogib nepopravljivim posledicam začasno zaustavi, (2) prihodnji ukrepi naj bodo določeni ob sodelovanju širše interdisciplinarne strokovne skupine in v sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter zainteresirano strokovno javnostjo, (3) upravljanje območja pa naj bo v prihodnje bolj vključujoče in pregledno.

Na Mestni občini Ljubljana so v odzivu zavrnili očitke z novinarske konference, da so izvedli golosek. Kot so izpostavili, so se pojavili tudi namigi, da je razlog za to obsežnejšo sečnjo pridobitne narave, kar ne drži, zagotavljajo: "Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se na primer nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo (poti) in izvaja gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil. Prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja." 

 Zavod za gozdove: za posek označenih 380 dreves, precej jih je starejših od sto let

Gozdni sestoj, kjer so prevladovale mogočne bukve, je predstavljal izjemno estetsko kuliso, se strinjajo na Zavodu za gozdove. Visoka drevesa s slokimi debli in krošnjami visoko nad tlemi so temu delu rožniškega gozda desetletja dajala prepoznavno podobo in nenazadnje prispevala k identiteti mesta za več generacij. A na drugi strani pa to lahko pomeni, da so vsa ta drevesa zdaj v za gozd relativno kratkem obdobju podobno izpostavljena vplivom, ki jih – kot na primer vetrolom – neposredno poškodujejo, ali spremenjenim okoljskim razmeram – kot na primer podnebne spremembe, ki lahko posredno vplivajo na vitalnost dreves, na katerih se nato razvijejo številni drugi organizmi, ki pospešijo procese, ki vodijo v propad dreves, pojasnjujejo.

Kot so spomnili, je za posek označenih približno 380 dreves različnih starosti, precej pa je verjetno starih čez sto let. Pri odločitvi za posek posameznega drevesa je poleg starosti ključnega pomena več dejavnikov, med njimi tudi položaj dreves v sestoju (razmerje do drugih dreves in mladja) ter njihovo zdravstveno stanje, razlagajo. 

Razlogi za posek: mladje, slabljenje starejših dreves, varnost in bolezni

Kot izpostavljajo, se posek v takšni meri zgodi enkrat v daljšem časovnem obdobju, odobren pa je bil zaradi več vzrokov. Vzroki za sečnjo so torej slabljenje starejših dreves, zagotavljanje varnosti obiskovalcev gozda in pomladitev gozda, naštevajo razloge za takšno odločitev. 

Na območju Podrožniške poti gre za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih 10 letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda, poudarjajo. 

Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, izpostavljajo. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejene in vzdrževane kot uradne steze.

Mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, trpi le estetska 

Na vprašanje, v kolikšnem času bodo stara drevesa na območju nadomestila mlada, odgovarjajo, da je gozd na lokaciji, kjer poteka sečnja, že obnovljen. Kot pravijo, bo, ko bodo stara drevesa odstranjena, ostalo gozdno mladje, ki ponekod že presega štiri metre višine. To mladje predstavlja eno izmed faz v razvoju gozda. Gozd se namreč nenehno spreminja: "Neprenehoma raste in se stara, odmira in se obnavlja. Celoten proces od ene obnove do druge v gospodarskem gozdu traja približno 100 let, v tem gozdu, kjer je gospodarjenje prilagojeno socialnim funkcijam, pa tudi od 1,5- do dvakrat dlje. Bukev do debeline 30 cm zraste v približno 30 letih, če sestoje v zadostni meri redčimo, sicer pa več."

Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija, mirijo na Zavodu za gozdove. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo, pravijo. 

"Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu, ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati," še enkrat izpostavljajo. 

Bi lahko nastalo situacijo vseeno rešili drugače kot s posekom toliko dreves? 

Kot odgovarjajo, tega ne bi mogli reševati drugače, saj gre v tem primeru za načrtovane ukrepe, ki so opredeljeni v veljavnem gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ljubljana in gozdnogojitvenem načrtu, tudi z ukrepi varstva gozdov (zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev): "Vitalnih in zdravih gozdov ni mogoče načrtovati drugače, kot da se odstrani del starega sestoja in ponudi priložnost mladim drevesom. Prednost v Sloveniji uveljavljenega načina gospodarjenja pa je, da se gozd pomlajuje oz. obnavlja po naravni poti, brez sajenja dreves. Tako se dolgoročno ohranja tudi naravna biotska raznovrstnost v obliki genetske pestrosti (s prenosom genov iz odraslih na drevesa v naslednji generaciji gozda)."

Na vprašanje, ali bodo zaradi pozivov k manjšemu obsegu poseka premislili o tem, koliko dreves bodo posekali, odgovarjajo, da pobude za spremembo odločbe niso prejeli. Dela pa naj bi potekala predvidoma do konca januarja, precej je odvisno od vremena. Zavod za gozdove je izdal odločbo z veljavnostjo dveh let, kar pomeni, da se sečnjo in spravilo lahko izvede v več delih, so še pojasnili. 

Kot še sporočajo, ne glede na to, da gre na območju za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale, zatrjujejo in dodajajo: "Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t. i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, in infrastrukture. Nenazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili."