Slovenija se je glede na globalno povprečje segrela bolj kot druge države v Evropi. Kaj to pomeni za razmere v naših gorah? Kako podnebne spremembe rušijo ravnovesje tega na spremembe zelo občutljivega sistema?  Kot pojasnjuje Miha Pavšek  z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, se posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah kažejo predvsem v krajši in količinsko manj izdatni dostopnosti vodnih virov. 

Posledica tega pa so lahko občasno ali stalno zaprtje planinskih koč, preobljudenost nekaterih gorskih območij v času poletnih vročinskih valov, višanje gozdne in drevesne meje, premik nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, tudi drobnice, v višje lege, zamik fenofaz oziroma daljšanje vegetacijske dobe, krajša snežna in s tem smučarska oziroma turnosmučarska sezona, večja erozija nekdaj stalno zamrznjenih tal ter pogostejši in številnejši skalni odlomi in podori, našteva Pavšek. 

'Rušenje' ravnovesja se, kot poudarja, kaže predvsem v pogostejših izrednih vremenskih dogodkih. Po nekaterih od njih potrebuje narava dlje časa, da spet vzpostavi ravnovesje: "Človek, ki skuša kljubovati njenim vplivom, pa še dlje. Prav zato se je treba prilagajati, ne pa vztrajati oziroma kljubovati za vsako ceno."

Kaj podnebne spremembe konkretno pomenijo za obiskovalce gora? 

Kot našteva Pavšek, to pomeni pospešeno taljenje snežišč in ledenikov, kar s seboj prinese težje, počasnejše in nevarnejše gibanje po razgaljenem, zdaj kopnem, a prej zasneženem površju. Poveča se nevarnost ledeniških izbruhov in stalnih snežišč na osojnih strminah, npr. podstenskih melišč. 

Podnebne spremembe pomenijo tudi več padavin v obliki dežja in manj v obliki snega, večjo intenziteto padavin, večje količine v krajših časovnih intervalih, premik oziroma zamik časa prvega in zadnjega sneženja ter nižanje največje sezonske skupne višine snežne odeje. To pomeni manj pogoste, a nič manj silovite in po obsegu enako velike ali še celo večje snežne plazove, razloži Pavšek. 

Zaradi hitrejšega in intenzivnejšega preperevanja kamnin, denimo skal in sten, je večja nevarnost za skalne podore in odlome ter hkrati manjša zanesljivost opornih točk, zato je treba bolj preudarno izbirati varovališča. Hitrejši odtok vode in daljša sušna sezona pa povečata možnost za silovitost poplavnih dogodkov in požare v svetu, v katerem je gašenje oteženo oziroma ki je ponekod nedostopen. Zgodnejša presahnitev gorskih vodnih virov denimo pomeni, da morajo pohodniki s seboj vzeti večjo dnevno količino vode na osebo. 

Taljenje permaforsta oziroma stalno zamrznjenih tal pomeni večjo nevarnost za skalne podore ter blatne in drobirske tokove ter ogroženost in prilagoditve nekaterih planinskih koč.

Kot poudarja, se podnebnim spremembam ne bomo prilagodili tako, da bomo vključili klimatsko napravo in jo nastavili na hlajenje ali gretje: "Ne smemo čakati na to, da nas posledice podnebnih sprememb neposredno prizadenejo, temveč je treba ukrepati tukaj, zdaj in takoj. Marsikaj se lahko zgodi najprej/prvikrat tudi pri nas, v Sloveniji, zato se ne smemo zanašati na to, da se pri nas to že ne bo zgodilo/se ne more zgoditi in bomo kot doslej le opazovalci dogajanja 'v planetarnem sosedstvu." 

 Preostanki slovenskega ledenika na misiji

Prisotnost ledenikov je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za širše regije v njihovi okolici. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) bi lahko do leta 2100 izginilo do 84 % evropskih ledenikov. Tako znaten umik ledenikov bi predstavljal nepovrnljivo spremembo za naše okolje, zato je pomembno, da si jih družba na vseh ravneh prizadeva ohraniti. 

 Na posledice podnebne sprememb, ki bodo prizadele tudi naše gore, tako simbolno opozarja tudi delček slovenskega ledenika Toli, ki je potoval v Peking. Gre za projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking pod okriljem Pivovarne Laško Union in Olimpijskega komiteja Slovenije.  V okviru misije so PLU in OKS v sodelovanju z Geografskim Inštitutom Antona Melika ZRC SAZU (GIAM) poslali delček ledu s Triglavskega ledenika na posebno pot ozaveščanja in aktivacije ljudi od Triglava do Pekinga, kjer se 4. februarja 2022 pričenjajo 24. zimske olimpijske igre.

Glavni namen misije je opozarjati, kot pojasnjuje Pavšek, na posledice podnebnih sprememb na primeru Triglavskega ledenika in ozaveščanje slovenske in širše javnosti o tem, da lahko vsi skupaj naredimo zelo veliko za to, da bo segrevanje planeta manjše. Dolgo pot je prepotoval v posebni, zelo zmogljivi hladilni skrinji, priklopljeni na 12 V/avtomobilsko napajanje (čez noč na 220 V). 

Analiza ledu bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji 

Zgodba poskusnega vrtanja na Triglavskem ledeniku v začetku novembra 2021 je za šele uvod v projekt, katerega glavnina aktivnosti bo letos poleti na obeh ledenikih pod Triglavom v Julijskih in Skuto v Kamniško‑Savinjskih Alpah, pove Pavšek. Kot opisuje, bodo pred vzorčenjem in analizo ter morebitno datacijo ledu premerili debelini obeh ledenikov, kar jim bo omogočilo določitev natančnih lokacij za vrtanje.   

Geografski inštitut med drugim izvaja analize prostorninske gostote in mase vzorcev ledeniškega ledu, s katerimi bodo podali prve ocene starosti in strukture ledu Triglavskega ledenika. Nato bo sledila analiza ledeniške vode. Inštitut bo v prihodnjem letu z uporabo več metod (t. i. multiproksi) nadaljeval serijo različnih neodvisnih analiz ledu in ledeniške vode ter z dognanji sestavil širšo sliko razumevanja zgodovine Triglavskega ledenika. Ker določenih meteoroloških analiz ledu v 75-letni zgodovini raziskovanja Triglavskega ledenika stroka še ni izvedla, bodo rezultati podali zgodovinski uvid v zadnja stoletja podnebnih sprememb v Sloveniji.

Z analizo lastnosti ledeniške vode, ki se nanašajo na trdoto vode, korozijsko sposobnost in prisotnost določenih kemijskih elementov, bodo raziskovalci inštituta poskušali ugotoviti, kakšno je bilo v zadnjih stoletjih podnebje in kako se je razlikovalo od današnjega. S posebno pozornostjo na prisotnost morebitnih organskih ostankov pa bodo lahko določili starost posameznega lednega vzorca in s tem tudi preostanka Triglavskega ledenika. Po izvedbi prvega dela raziskave na Raziskovalni postaji ZRC SAZU Barje bodo raziskovalci geografskega inštituta ocenili primernost vzorcev za nadaljnje analize, ki bodo potekale v specializiranih laboratorijih v Sloveniji in po svetu.

Zakaj je pomembno, da podnebne spremembe naslavlja tudi gospodarstvo in kot v tem primeru sodelujejo z znanostjo? Kot meni Pavšek,  so tako kot v naravi ledeniki sestavni del vodnega kroga, je tudi znanost del gospodarskega cikla: "Znanstvena dognanja nam pomagajo razumeti vzroke in posledice okoljskih sprememb, nadalje nam je znanost v pomoč pri oblikovanju strategij, ki jih potrebujemo za reševanje težav zaradi pomanjkanja virov, resnih težav z zdravjem, varnostjo ali kakovostjo življenja ter pri prehodu na gospodarstvo, ki je gospodarno z viri in je trajnostno naravnano. Ne nazadnje, če smo aktualni, bi morala biti znanost tudi del okrevanja po koronski krizi."

Košček ledenika Toli je po naporni poti čez Sibirijo zaradi zahtev organizatorjev sicer moral zadnjo etapo do olimpijske vasi premagati z letalom. To spremembo potovanja bo CEU na IJS upošteval pri izračunu skupnih izpustov CO2, ki bodo nastali z organizacijo in izvedbo projekta. Ne glede na spremembo potovanja Tolija in posledično pričakovano delno povečanje skupnih izpustov bo projekt zaradi premišljene zasnove pustil pozitiven okoljski odtis, saj bodo, da bi uravnotežili okoljski odtis zasadili nova drevesa: "Posaditev olimpijskega gozda s 13.000 sadikami dreves pomeni, da bo projekt razogljičen za večkratnik količine izpustov, ki bodo z aktivnostmi nastali. K doseganju namena projekta – to je ozaveščanje o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje in obstoj zimskih športov," so sporočili iz Pivovarne Laško Union.