Ladje, zasidrane daleč od vode, razpokana zemlja, pomoli brez vode pod njimi. Takšna je trenutna slika jezera Titikaka, ki leži na perujsko-bolivijski visoki planoti Altiplano v Andih. Območje se sooča z okoljsko krizo brez primere. Gladina jezera v Boliviji je namreč padla na najnižjo točko v zgodovini meritev. Dosedanji rekord iz leta 1996 je presežen za kar šest centimetrov. 

V začetku meseca se je gladina na vodomeru na nadmorski višini 3.807,307 metra ustavila pri višini 2,93 metra. Doslej so najnižji izmerjen vodostaj na tem merilnem mestu izmerili leta 1996, znašal pa je 2,99 metra, je sporočil Hugo Mamani, direktor bolivijske nacionalne službe za meteorologijo in hidrologijo (Semanhi). 

"Gre za šest centimetrov in še to se počasi znižuje, izhlapeva. Zaradi izhlapevanja izgubljamo vodo in imamo večjo količino sončnega sevanja," je opozoril Mamani. Po nekaterih ocenah gladina jezera vsak teden upade za 1 do 3 centimetre.

Vodostaj jezera sicer vsako leto niha, a v zadnjih letih so te spremembe zaradi podnebne krize postale vse bolj izrazite. Trenutno stanje jezera pa je posledica dolgotrajne suše, ki pesti andsko visokogorje. V letošnji zimi so na južni polobli namreč zabeležili izjemno visoke temperature, kot jih doslej v tem letnem času ni bilo. Rekorden zimski vročinski val je povzročil pospešeno izhlapevanje in znižanje gladine jezera, kar je stanje v sušnem obdobju še poslabšalo.

Od avgusta 2022 do marca 2023 so na območju zabeležili za 49 odstotkov manj padavin od dolgoletnega povprečja za to obdobje, ki vključuje deževno sezono, ko se gladina vode običajno dvigne, je za CNN pojasnil direktor Senamhi Sixto Flores. Nedavna raziskava, v kateri so analizirali satelitske posnetke jezera od leta 1992 do 2020, je pokazala, da Titikaka izgublja okoli 120 milijonov ton vode na leto. 

Sušne razmere naj bi se vlekle vse do februarja 2024, meteorologi in hidrologi pa upajo, da se bo stanje jezera normaliziralo do leta 2025.

Presihanje jezera pa zelo skrbi skupnosti v Boliviji in Peruju, saj je Titikaka eden glavnih vodnih virov za obe državi. Poleg tega so od jezera odvisni tudi turizem, ribištvo in kmetijstvo – torej, glavni viri preživetja za več kot tri milijone lokalnih prebivalcev. "Ne vemo, kaj bomo počeli do decembra, saj bo voda še nižja," pravi 63-letni Nazario Charca, ki živi ob jezeru in se preživlja s prevozom turistov po njem. 

Bolivijske oblasti nameravajo na območju jezera izvesti akcije pogozdovanja, da bi v kraju ohranili vlago in s tem preprečili dodatno izhlapevanje vode zaradi sončnega obsevanja. 

Bolivijo pesti ena najbolj ekstremnih suš v zadnjih letih, po mnenju strokovnjakov pa bi se lahko stanje še poslabšalo, saj država šele prehaja v pojav El Niño, za katerega je značilno pomanjkanje dežja. Suša in neobičajno visoke temperature pa so pospešile taljenje ledenikov v Andih. 

Jezero Titikaka je najvišje ležeče plovno jezero na svetu in največje jezero v Južni Ameriki. Leži na nadmorski višini 3809 metrov, razprostira pa se na okoli 8400 kvadratnih kilometrih površine ob meji med Perujem in Bolivijo. Povprečna globina meri od 140 do 180 metrov, najgloblja točka pa je 274 metrov.