Globalna mreža okoljskih nevladnih organzacij Climate Action Network (CAN) je budno spremljala dogajanje na COP28 v Dubaju, kjer je skoraj vsak dan podnebne konference izbirala tudi "fosila dneva". Ta nelaskavi naziv so si "prislužile" države, ki so najbolj poskrbele za to, da se prepreči napredek v podnebnih pogajanjih. 

Za "kolosalnega fosila" letošnje konference so razglasili ZDA, ki so kot največji zgodovinski onesnaževalec in proizvajalec nafte na svetu po mnenju podeljevalcev nagrade blokirale pogajanja glede fosilnih goriv. "Sprašujemo se, s kom so ZDA jedle in pile, saj so bile nekonstruktivne z zmanjševanjem transparentnosti pri trgovanju z emisijami," so med drugim opozorili pri mreži CAN. 

ZDA so si sicer že prvi dan podelitve prislužile "fosila dneva" zaradi sramotno nizkega zneska (17,5 milijona dolarjev oziroma dobrih 16 milijonov evrov), ki so ga pripravljene prispevati v sklad za izgube in škodo. In to kljub temu, da prispevajo največ svetovnih emisij toplogrednih plinov. Climate Action Network je to označila za vrhunec dvoličnosti, saj so ZDA po drugi strani Izraelu v obliki vojaške pomoči namenile kar 38 milijard dolarjev (35,2 milijarde evrov).

Pozneje so prejele še enega "fosila dneva", ker so nevladniki opozorili, da ZDA slabša možnosti, da voditelji sprejmejo načrt za hitro, pošteno in finančno podprto postopno opuščanje fosilnih goriv. Prav tako pa so si prislužile tudi t.i. "nečastno omembo", med drugim zaradi veta varnostnemu svetu ZDA na resolucijo, ki je pozivala k prekinitvi ognja v Gazi. 

ZDA so sicer že drugo leto zapored prejele naziv "kolosalnega fosila". 

Kdo so še drugi "fosili"?

Prve letošnje "fosile dneva" so sicer podelili 3. decembra, nekaj dni po odprtju konference, prislužile pa so si jih Nova Zelandija, Japonska in ZDA. Nova Zelandija je prejela prvo neslavno nagrado zaradi preobrata pri svoji dosedanji spodbudni podnebni politiki. Kot so zapisali v CAN, je nova vlada "očitno skrenila s poti in spodkopala dolgoletna prizadevanja staroselcev", ko je napovedala načrte za ponovno odobritev raziskav nafte in plina v državnih vodah. Prejšnja vlada, ki jo je vodila Jacinda Ardern, je namreč leta 2018 sporočila, da ne bodo izdajali novih dovoljenj za raziskave nafte in plina v novozelandskih vodah.

Japonska si je naziv "fosil dneva" prislužila zaradi svojih pobud, ki niso nič drugega kot "zeleno zavajanje", so prepričani v CAN. Ena od japonskih pobud za "dekarbonizacijo" je namreč predlog sosežiga vodika in amonika s fosilnimi gorivi, s čimer bi termoelektrarnam omogočili delovanje še daleč v prihodnosti. "To ne bo občutno zmanjšalo emisij, ogroža dekarbonizacijo japonske energije in morebitno možnost postopnega opuščanja fosilnih goriv," so v mreži CAN zapisali v obrazložitvi "nagrade". 

V drugem delu konference je fosil dneva pripadel tudi EU zaradi nasprotovanja, da bi sklad za izgube in škode vključili v pogajanja o novih skupnih kvantificiranih ciljih. "Zdi se, da je to jasen znak, da ne želijo zagotoviti dolgoročnega financiranja za tiste, ki so jih prizadele podnebne spremembe," so ocenili v CAN.

Nagrado za fosila dneva si je med podnebno konferenco prislužila tudi Brazilija, ki je le dan po zaključku CO28 na dražbi prodala 603 novih naftnih blokov naftnim velikanom. Eden od njih leži ob ustju Amazonke. Ocenjene emisije, ki jih bodo proizvedli novi naftni bloki, pa bodo izničile prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki jih nameravajo doseči z ustavitvijo deforestacije do leta 2030.

Tudi Rusija je bila med državami, ki so se "trudile spodkopati Pariški sporazum in skupno podnebno ukrepanje" in ki nasprotujejo postopnemu opuščanju fosilnih goriv. Poleg tega so v CAN opozorili, da je cilj Rusije – da bo ogljično nevtralna do leta 2060 – 20 let prepozen in 10 let za ostalimi razvitimi državami. Opozorili so tudi, da je ogljični odtis ruske vojne v Ukrajini okoli 150 milijonov ton ekvivalenta CO2. To je več kot znašajo letne emisije toplogrednih plinov nekaterih visoko industrializiranih držav.   

Nečastno omembo si je Rusija prislužila tudi zato, ker se je očitno Putin v Dubaj odpravil iz napačnih razlogov, saj se je namesto o podnebni krizi z voditelji ZAE in Savdske Arabije raje pogovarjal o novih naftnih dogovorih.

Norveška si je grajo prislužila zaradi zelenega zavajanja glede globokomorskega rudarjenja, ki ga skuša predstaviti kot "zeleni premik". Vendar pa okoljevarstveniki opozarjajo, da ta dejavnost uničuje morsko dno in morske ekosisteme, ki so ključni za naš planet. 

Avstralijo so "okarali", ker je napovedala relativno skromne prispevke v Sklad za odpornost Pacifika (Pacific Resilience Fund) in Zeleni podnebni sklad (Green Climate Fund), po drugi strani pa vsako leto nameni milijarde za subvencioniranje industrije premoga in plina.

Med drugim so za "fosil dneva" med konferenco razglasili tudi Izrael. "Naj bo jasno, ni podnebne pravičnosti brez človekovih pravic. Brez pravičnosti ne more biti miru. Le 2500 kilometrov od prizorišča COP28 so sovražnosti v Gazi in Izraelu povzročile grozljivo človeško trpljenje, fizično in okoljsko uničenje ter kolektivne travme po vsem Izraelu in okupiranih palestinskih ozemljih," so opozorili v obrazložitvi nagrade. 

Namesto odločnega 'ne' fosilnim virom, smo dobili medel 'mogoče'

Ko so v Dubaju zmagoslavno razglasili, da je podnebni dogovor dosežen, in poželi stoječe ovacije, pa v sobi, kjer so dogajanje spremljali okoljevarstveniki in aktivisti, ni bilo slišati aplavza. Znanstveniki so opozorili, da je besedilo novo veliko razočaranje in pravzaprav zmaga industrije onesnaževanja nad zelo jasnim znanstvenim konsenzom. 

Nimamo dogovora o časovnici, kdaj naj prenehamo z uporabo fosilnih goriv, niti nimamo dogovora, da bi sploh prenehali z uporabo. Več kot 2500 naftnih lobistov je svoje delo v Dubaju več kot očitno odlično opravilo.