Eden od razlogov, zakaj so netopirji pri ljudeh tako nepriljubljeni, je njihovo skrivnostno nočno življenje, pa tudi številne neresnične vraže, ki krožijo o njih. Pogosto imajo ljudje neracionalno prepričanje, da se jim bodo netopirji zapletli v lase, da pijejo kri, ali pa da njihova prisotnost prinaša nesrečo. Nedvomno so k tako slabem slovesu netopirjev pripomogle zgodbe o vampirjih in Drakuli. V resnici pa so netopirji zelo koristne živali. 

Po svetu živi več kot 1400 vrst netopirjev in so za glodavci po vrstni pestrosti najbolj pestra skupina sesalcev. V Evropi živi več kot 40 vrst netopirjev, v Sloveniji pa po zadnjih podatkih Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev 32. Igrajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih. Mnoge vrste netopirjev se prehranjujejo z žuželkami, pri tem pa jedo tudi vrste žuželk, ki so škodljivci na poljščinah ali drugih nasadih. Manj znano je, da so tudi pomembni rastlinski opraševalci in imajo pomembno vlogo pri obnavljanju tropskih gozdov.

Za njihovo ohranjanje lahko naredimo veliko, če se o njih bolje podučimo. Prav z namenom ozaveščanja javnosti o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih življenjskih prostorov od leta 1997 zadnji vikend v avgustu poteka mednarodna noč netopirjev. Pri letošnji, 26. in 27. avgusta, sodeluje že več kot 30 držav. V Sloveniji te dogodke organizira in koordinira Slovensko društvo za preučevanje in varstvo netopirjev, dogodki pa bodo potekali do 15. septembra. V tem času se bodo zvrstila predavanja, razstave in vodeni ogledi s poslušanjem ter opazovanjem netopirjev.

Netopirji imajo mladiče v poletnem času, zato so v društvu podali nekaj napotkov, kako ravnati, če naletimo na onemoglega mladiča: 

Zvesti prebivalci stavb kulturne dediščine

Netopirji pogosto svoje zatočišče najdejo v stavbah kulturne dediščine, v katerih se kotijo, prezimujejo in parijo. Center za kartografijo favne in flore (CKFF) je v zadnjih 20 letih pregledal prek 1710 stavb kulturne dediščine. V 82 odstotkih stavb so našli netopirje. V 37 odstotkih stavb pa so potrdili skoraj 780 porodniških skupin različnih vrst. 

"V stavbah kulturne dediščine so našli najmanj 23 od 30 v Sloveniji živečih vrst netopirjev, kar pomeni, da te stavbe vsaj občasno gostijo nad 77 odstotkov vseh vrst te skupine sesalcev ali nad 20 odstotkov vseh slovenskih domorodnih vrst sesalcev," so sporočili iz ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). 

V okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je zato ministrstvo v letošnjem letu izvedlo tehnične ukrepe v prvih 12 od 50 načrtovanih cerkvah, stavbah kulturne dediščine. Ukrepe so izvedli v sedmih cerkvah župnije Cerkno in petih v župniji Vrhnika. 

"Temeljni namen ukrepov je zmanjšanje obremenjenosti objektov z netopirskim iztrebkom – gvanom. V teh stavbah so namreč prisotne večinoma porodniške skupine malih podkovnjakov, v eni pa tudi navadnih netopirjev. V slednji se združi tudi do 500 brejih samic, ki se jim po skotu pridružijo še mladiči," so pojasnili na MNVP.

V okviru potrebnih del, ki so jih pripravili na podlagi predhodnih pregledov in v sodelovanju z upravljavci objektov, so med drugim namestili tudi podeste, zaščite za pogonske mehanizme, zaščite za lestence, lopute, mreže v okvirjih za oddelitev prostora, polkna za preprečevanje preletov golobov, bodice proti pristajanju golobov. Poleg tega so označili tudi preletne odprtine in s tem jasno označili, katere odprtine so pomembne za prelet netopirjev in morajo ostati odprte. Kot so poudarili, so vsi materiali in uporabljeni premazi v skladu s strokovnimi usmeritvami, neškodljivi in nemoteči za netopirje. "Predvsem pa je bil namen, da se vzdrževalcem cerkva močno zmanjša dodatno delo, ki ga včasih zahteva odstranjevanje netopirskih iztrebkov," so poudarili na MNVP.