Onesnaženost zraka v Evropi se je v zadnjih 20 letih zmanjšala, a kljub temu večina evropske populacije diha zrak, ki presega smernice WHO za onesnaževala. To je glavna ugotovitev raziskave,  o kateri poroča Guardian in ki so jo vodili na barcelonskem institutu za javno zdravje. Raziskovalci so tokrat preučili vrednosti onesnaževal v zraku v več kot 1400 pokrajinah v 35 evropskih državah. Na preučevanih območjih skupno živi več kot 543 milijonov ljudi.

Zrak še vedno preveč onesnažen 

Kot ugotavlja raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, približno 98 odstotkov Evropejcev živi na območjih, kjer je zrak po smernicah WHO preobremenjen z delci PM 2,5. 80 odstotkov Evropejcev diha zrak, ki presega priporočene vrednosti delcev PM 10, 86 odstotkov Evropejcev pa živi na območjih, kjer zrak vsebuje preveč dušikovega dioksida.  

Rezultati sicer kažejo, da so se skupne ravni delcev (PM 2,5 in PM 10) in dušikovega dioksida (NO2) v večini delov Evrope zmanjšale. Delci PM 10 so se letno zmanjšali za 2,72 odstotka, delci PM 2,5 so imeli letni padec za 2,45 odstotka in NO2 za 1,72 odstotka.  A raziskovalci opozarjajo, da večina Evropejcev kljub temu izboljšanju še vedno živi na območjih, kjer onesnaževala v zraku presegajo smernice WHO. Kot vseskozi poudarjajo znanstveniki in zdravniki, je onesnažen zrak tihi ubijalec, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj.

Znanstveniki so izločili tudi najbolj problematična žarišča, še poroča Guardian. V obdobju študije so bile ravni delcev PM 2,5 in PM 10 najvišje v severni Italiji in vzhodni Evropi. Visoke ravni NO2 so bile izmerjene v severni Italiji in na nekaterih območjih zahodne Evrope, na primer na jugu Združenega kraljestva, v Belgiji in na Nizozemskem.

Kako škodljivi so delci? 

Kot smo že poročali, glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM 10) z aerodinamskim premerom od 2,5 m do 10 m, fine delce (PM 2,5) in ultrafine delce (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 m. PM 2,5 in UFP lahko prehajajo po pljučnih alveolah in vstopijo v krvni obtok in tako povzročijo različne zdravstvene učinke, je za naš portal pojasnila Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj škodljiv je njihov učinek na zdravje: "Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev skozi membrano celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu ter škodljiv učinek v večini telesnih tkiv. Obstajajo tri poglavitne patofiziološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, srčno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2." 

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju, opozarja NIJZ.

Kot pojasnjujejo na NIJZ, je že dokazano, da PM-delci vplivajo praktično na celotno telo: "Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Poleg tega so delci tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku."

Osnova škodljivega delovanja PM-delcev je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri, ki jih odplavi v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... tudi tam nato povzročajo vnetja in različne škodljive učinke. 

Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnemu prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, in industrijskim virom priključijo še dodatni viri – kurišča in neugodni podnebni pogoji, svarijo na NIJZ: "Povečana raven onesnaženosti zraka z delci je bolj pogosta v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (najbolj promet, pa tudi industrija, kurišča). V manjših naseljih zrak močno onesnažijo zlasti individualna kurišča."