Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z enakimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju, svarijo v WWF Adria. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib.  

Številna morska območja so zato posebej pomembna za zaščito morskih virov, saj kipijo od življenja. V Jadranu je najbolj znano takšno območje Jabučke kotline, pas, ki se razteza od hrvaškega otoka Žirje do italijanske Ortone, kjer se nahaja skoraj četrtina celotne biomase gospodarsko pomembnih morskih vrst severnega in srednjega Jadrana. Vrsto let je bila ribolovno območje, od koder je prišlo več kot 30 odstotkov ulova hrvaške in italijanske flote. Vendar pa je intenziven ribolov območje skoraj povsem opustošil in izčrpal. Zato so leta 2015 začeli z zaščito tega območja. Uvedli so prepoved lova z vlečnimi mrežami za zaščito škampov in osličev. Ker se je izkazalo, da kratkotrajne prekinitve ribolova ne morejo dati dolgoročnih rezultatov, so se odločili za dolgotrajno vzpostavitev cone brez ribolova.  

Ukrepi, kot so minimalna določena velikost rib in zavarovana morska območja, so tako na določenih območjih v Jadranu že pokazali pozitivne rezultate, vendar je njihov dolgoročni uspeh odvisen od doslednega izvajanja, nadzora in upravljanja, opozarja Hrvoje Čeprnja, strokovnjak za ribištvo iz WWF Adria. 

Spremembe ribjih populacij zaradi prelova zahtevajo nenehno prilagajanje teh ukrepov. Zaradi prekomernega ribolova namreč postanejo ribe spolno zrele prej in pri manjših velikostih, zaradi česar so generacije rib posledično manjše in manj odporne. Kot ponazori, je bilo nekoč na primer v enem kilogramu sardel 30 do 35 rib, danes pa imamo v kilogramu pogosto več kot 70 rib. Ta upad povprečne velikosti rib kaže na velik pritisk na populacije, ki otežuje njihovo obnovo in zmanjšuje skupno biomaso, opozarja.  

PREBERI ŠE

Tihotapljenje v Jadranskem morju: ogroženi tudi morski psi, kumare in ježki

Območja, kjer je ribolov prepovedan, omogočajo razmnoževanje rib brez ribolovnega pritiska, s čimer se obnavljajo populacije in ohranja ekološko ravnovesje. Spoštovanje ribolovnih območij je bistveno za ohranjanje ribjih virov, poudarjajo v WWF Adria.

Znova množično plavajo osliči in škampi

Zaščitena morska območja so zato ključnega pomena za omogočanje naravne obnove ribjih populacij, poudarja. Eden najboljših primerov je Jabučka kotlina, kjer je bila izvedena stroga zaščita, ki je naravi omogočila okrevanje, poudarja. "V kratkem času so se staleži rib obnovili in biotska raznovrstnost se je znatno povečala." Jabučka kotlina, v kateri znova denimo množično plavajo osliči in škampi, je tako postala evropski primer uspeha, ki dokazuje, da se lahko ribji staleži dejansko obnovijo. Kot pojasnjuje Čeprnja, je ta proces obnove povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Vendar pa je za dolgoročni uspeh teh ukrepov bistveno, da se še naprej prilagajajo in uporabljajo glede na spremembe ribjih populacij, opozarja. Treba je zagotoviti, da se minimalne velikosti ulova nenehno pregledujejo in prilagajajo, da se zaščitijo ribe, ki so najbolj ranljive za prelov. To nenehno prilagajanje, skupaj s krepitvijo zaščitenih območij, lahko pomaga ohraniti morske ekosisteme in zagotoviti trajnost ribjih virov za prihodnje generacije, pravi. 

Čeprav ukrepi veljajo, njihovo spoštovanje namreč ni vedno dosledno. Najpogostejše kršitve so lov na zavarovane vrste, prekoračitev dovoljenega ulova in ribolov v zavarovanih območjih, našteva Čeprnja. Za učinkovitost ukrepov je treba okrepiti nadzor in sankcioniranje. Vzgoja je pogosto boljši ukrep kot kazen. Če se bomo vsi zavedali, kaj se dogaja pod površjem in kaj resnično vpliva na naš svet, potem bomo lahko najhitreje prešli na trajnostno stran in skupaj vplivali na obnavljanje in varovanje narave, sklene.