Ena izmed posledic globalnega segrevanja so tudi vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov, pojasnjujejo na NIJZ: "Veliko pozornost je vzbudilo poletje oziroma vročinski valovi leta 2003. To je bilo do tedaj verjetno najbolj vroče poletje v Evropi vsaj od leta 1540. Skupno je bilo v letu 2003 zabeleženih več kot 80.000 dodatnih smrti v dvanajstih evropskih državah v primerjavi z obdobjem 1998–2002." Porast umrljivosti smo takrat opazili tudi v Sloveniji. Sledila so še naslednja vroča poletja v Evropi, po letu 2010 so bila najbolj vroča poletja leta 2010, 2018 in 2021. Vročinski valovi so pomembno vplivali na zdravje ljudi po vsej Evropi, zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mesta kot toplotnega otoka, ugotavljajo na NJIZ. In tudi poletje 2022 v Evropi ni bilo na področju celotne Slovenije nič manj vroče. 

V Programu Copernicus so ugotovili, da so primerjave podatkov za več desetletij pokazale, da smo se v Evropi minulo poletje borili z rekordno vročino, kar je povzročilo nevarne razmere za zdravje ljudi. Na jugu Evrope so lani doživeli peklensko poletje, zabeležili so namreč rekordno število dni, ko je bil za prebivalce prisoten zelo močan toplotni stres. Tega so raziskovalci opredelili kot temperature od 38 do 46 stopinj Celzija, poroča AP. 

Število poletnih dni z močnimi obremenitvami, ki so opredeljene od 32 do 38 stopinj Celzija, ali zelo močnimi vročinskimi obremenitvami narašča po vsej celini, medtem ko v južni Evropi to velja tudi za ekstremne vročinske dneve, ko beležimo nad 46 Celzija, so ugotovili.  Prav tako so, kot poroča AP, dodali, da so poleg tega zaznali tudi trend zmanjševanja števila dni brez vročinskega stresa. 

Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini. V regiji Svalbard na Arktiki so bile poletne temperature celo za 2,5 Celzija višje od povprečja, so zapisali. Visoke temperature in nizka količina padavin so povzročile tudi obsežno sušo, poletni požari pa so povzročili najvišje emisije ogljika v zadnjih 15 letih, so spomnili. To je povzročilo rekordno taljenje alpskih ledenikov, so še zapisali.

Kakšen je vpliv vročinskih valov na zdravje? 

Kot izpostavljajo na NIJZ je vplive vročinskih valov na zdravje težko napovedati. Učinki vročinskih valov na zdravje se v več predelih Evrope s časom spreminjajo;  umrljivost se ponekod znižuje ali stagnira, drugje pa še vedno narašča. Na splošno znanstvena literatura o vročinskih valovih in zdravju v Evropi dosledno ugotavlja, da se razmerje med vročinskimi valovi in umrljivostjo razlikuje glede na zemljepisno širino (kot približek za prevladujoče podnebje). Tako južna območja kažejo manjše učinke vročinskih valov, vendar znatne učinke mraza, medtem ko severna območja kažejo obratno. Z drugimi besedami, v Evropi so mesta z visokimi temperaturami poleti manj občutljiva za umrljivost med vročinskimi valovi kot tista z bolj zmernim podnebjem, pojasnjujejo. 

Učinki vročinskih valov na umrljivost se po svetu razlikujejo in so povezani s številnimi dejavniki, vključno z lokalnim podnebjem, socialno-ekonomskimi dejavniki, demografskimi dejavniki, zdravstvenim sistemom, pripravljenostjo skupnosti, da posluša zdravstvene delavce, in odpornostjo prebivalstva v določeni državi. 

Vročina in umrljivost v Sloveniji 

Opredelitev vročinskih valov po svetu ni enotna.  Na NIJZ v sodelovanju z ARSO je bil do leta 2020 za opredelitev vročinskih valov v uporabi izračun psevdoekvivalentne temperature, ki pri obremenitvi s toploto upošteva tudi relativno vlažnost, pojasnjujejo. 

V Sloveniji vsako leto opredelijo kratkotrajni vpliv vročinskih valov na povečano število umrlih po diagnozah, spolu, starosti in mestnem/ruralnem okolju za celotno Slovenijo (od leta 1999 do leta 2020). Analize so pokazale, da se je število umrlih v času vročinskih valov od leta 2006 do leta 2015 povečalo v primerjavi z leti od 1999 do 2005, predvsem so umirali stari ter tisti z akutnimi in kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. Po letu 2015 se je število umrlih v času vročinskih valov stabiliziralo in ni bilo statistično značilno preseženih smrti. Razlogi za to so verjetno tudi preventivni javnozdravstveni ukrepi in opozarjanje, še ugotavljajo na NIJZ.