Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje. Čeprav je bilo ob začetku pandemije slišati obete o tem, da si bo v tem času naš planet opomogel, pa so ugotovitve stroke in znanstvenikov vse prej kot optimistične. Izpusti ogljikovega dioksida naj bi v letošnjem letu znova kritično poskočili. 

Beležili bi lahko kar drugo največjo letno rast emisij v zgodovini, saj svetovna gospodarstva v prizadevanju za okrevanje po covidu-19 denar vlagajo v fosilna goriva, piše Guardian. Mednarodna agencija za energijo je medtem opozorila, da je bil večji skok v rasti emisij le v času svetovne gospodarske krize in da bodo podnebni cilji, ki smo si jih zadali, kmalu postali nedosegljivi, če vlade ne bodo delovale hitro, svarijo. 

Izpusti ogljikovega dioksida, ki jih ustvari svetovni energetski sektor, se bodo letos tako po ocenah povečali za pet odstotkov, na 33 milijard ton. To bo za 1,5 milijarde ton več kot lani in bo največje letno povečanje v več kot desetih letih, je v najnovejšem poročilu posvarila Mednarodna agencija za energijo (IEA). 

Vrnitev premoga izredno zaskrbljujoča 

Velika poraba premoga, najbolj umazanega fosilnega goriva, za električno energijo v veliki meri spodbuja povečanje emisij, zlasti v Aziji, pa tudi v ZDA. "Vrnitev premoga, potem ko so ga številne države že začele opuščati, vzbuja posebno skrb, saj se to dogaja, čeprav cene energije iz obnovljivih virov energije padajo," svari  Faith Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo. Ta je povedal, da je to 'šokantno' in zelo zaskrbljujoče: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, a po drugi strani so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini. Zelo sem razočaran."   

Izpuste moramo v tem desetletju oklestiti za 45 odstotkov, če želimo omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, opozarjajo znanstveniki. "To pomeni, da mora svet v tem desetletju spremeniti pot, preden ravni ogljika v atmosferi narastejo preveč, da bi se še lahko izognili nevarnim ravnem segrevanja. A podatki o trenutnih izpustih pomenijo, da naše izhodišče res ni dobro," je povedal Birol.  

Birol je primerjal trenutno rast emisij s tisto po koncu finančne gospodarske krize, ko so emisije leta 2010 narasle za več kot šest odstotkov, saj so države poskušale stimulirati svoja gospodarska s pomočjo 'poceni energije s fosilnih goriv'. "Videti je, da smo spet na poti, na kateri bomo ponovili iste napake," je opozoril. Dodal je, da je danes bolj razočaran kot leta 2010.

Izpusti bodo izničili rezultate, dosežene v koronski krizi, ki je ustavila gospodarstva

Lani so se emisije  zaradi zaprtja javnega življenja po svetu zmanjšale za sedem odstotkov na svetovni ravni, a so se do konca leta  spet povečale in na nekaterih območjih prehitele leto 2019. Naslednje leto pa bi se lahko soočili s še hitrejšim povečevanjem, saj bo po skoraj zagotovo znova vzpostavljen letalski promet. Ta namreč na letni ravni prinese več kot dva odstotka emisij, a je bil prejšnje leto skorajda odsoten.  Po  ocenah IEA bodo izpusti izničili rezultate, dosežene v koronski krizi, ki je ustavila gospodarstva po svetu. Lani so se izpusti ogljikovega dioksida energetskega sektorja po rekordni ravni, ustvarjeni pri 33,4 milijarde ton v letu 2019, zmanjšali za 5,8 odstotka, na 31,5 milijarde ton.

Letošnjo rast bo po ocenah IEA spodbudila ponovna uporaba premoga v elektroenergetskem sektorju, ki je še močno posebej zastopan v Aziji. Povpraševanje po premogu naj bi se povečalo za 4,5 odstotka in s tem preseglo raven iz leta 2019 ter se približalo najvišji ravni iz leta 2014.

IEA pričakuje, da se bodo zmogljivosti sončne in vetrne energije povečale za 17 odstotkov, kar bo največja letna rast doslej. Iz obnovljivih virov naj bi zagotovili 30 odstotkov proizvedene električne energije po vsem svetu, kar bo tudi največ doslej. Povpraševanje po nafti močno raste, a IEA pričakuje, da bo ostalo pod predkrizno ravnjo.

Vlade je Faith Birol glasno pozval k zelenemu okrevanju po krizi zaradi covida-19: "Lani sem izrazil upanje, da bo okrevanje po pandemiji zeleno in trajnostno. A te številke nakazujejo, da je okrevanje vse prej kot trajnostno za naše podnebje. Če pa vlade zavzamejo jasno stališče in hitro reagirajo ter če se bodo pri okrevanju naslonile na čiste tehnologije, ki jih imamo, lahko to razočaranje še vedno obrnemo."