V Evropski uniji vsako leto ustvarimo okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega jih recikliramo manj kot 30 odstotkov. Plastika je namreč material, ki ga zelo težko razgradimo na osnovne delce. Recikliranje plastike je pogosto zahtevno in drago, zaradi uporabe strupenih kemikalij pa netrajnostno, zato se ta po navadi kopiči na kupih smeti, vedno več plastične embalaže pa pristane tudi v vodi. 

Raziskovalci dunajske Univerze za naravne vire in življenjske znanosti (BOKU) in Avstrijskega centra za industrijsko biotehnologijo (ACIB) pa so zdaj našli način, kako bi lahko plastiko predelovali naravno, brez energetsko potratne reciklaže s škodljivimi kemikalijami.

Da lahko naravno in po sestavi poliestru podobno snov kutin, ki daje jabolčnemu olupku voščen videz, razgradijo mikroorganizmi, so pokazale že nekatere pretekle raziskave. "Plastiko je težko razgraditi, vendar je njena struktura v marsičem podobna strukturi naravnih poliestrov, kot je kutin, ena glavnih sestavin rastlinske celice. Kutin lahko na primer najdemo v kompostu, kjer ga razgrajujejo naravni encimi. To nam je dalo idejo, da bi te encime iskali tudi drugje," je pojasnila vodja raziskave Doris Ribitsch.

Znanstveniki so tako prišli na idejo, da prežvekovalci razgradijo veliko tovrstnih snovi s pomočjo mikroorganizmov, prisotnih v njihovem želodcu. Zato so preizkusili še, ali lahko ti mikroorganizmi predelajo tudi umetni poliester. 

Iz klavnic so pridobili prebavno tekočino iz govejih vampov, ki sicer veljajo za odpadni material, in jo zmešali s tremi vrstami sintetične plastike: PET, biorazgradljivo plastiko in materialom na biološki osnovi iz obnovljivih surovin. Izkazalo se je, da se lahko vse tri vrste plastike po določenem času v tekočini vampa na naraven način razgradijo na osnovne delce. 

Prejšnje raziskave na tem področju so večinoma preučevale le delovanje posameznih mikroorganizmov in njihovih encimov. V vampu pa se nahaja veliko različnih mikroorganizmov, ki proizvajajo številne encime z različnimi nalogami. Rezultati raziskav zdaj kažejo, da ti encimi najbolje delujejo skupaj in tako učinkoviteje razgradijo plastiko.

Sicer pa vodja raziskave Ribitscheva pravi, da nafta, ki je surovina za proizvodnjo plastike, "ni na voljo v neomejenih količinah, zato moramo čim dlje uporabljati plastiko, ki je že bila proizvedena" . Z obstoječimi metodami reciklaže plastike se namreč zmanjšuje kakovost materiala, poleg tega pa postopki recikliranja niso okolju prijazni. 

Znanstveniki bodo delovanje teh encimov še naprej proučevali, z namenom, da bi jih lahko čim prej začeli uporabljati za industrijsko predelavo plastike. Mešanico teh encimov bi lahko proizvajali v laboratoriju ali pa bi uporabljali kar prebavne sokove iz vampov, ki bi jih sicer v klavnicah zavrgli. Odkritje bi namreč lahko predstavljalo trajnostno možnost za zmanjšanje plastičnih odpadkov, od tekstila iz umetnih vlaken do plastične embalaže in vrečk.