Divji opraševalci izginjajo. To je posledica podnebnih sprememb, intenzivnega kmetijstva – primanjkuje jim mest za gnezdenje, saj je pisanih in cvetočih travnikov vse manj. Grozijo jim bolezni, škodujejo pa jim tudi pesticidi, če se jih ne uporablja pravilno, o čemer smo že poročali. Na globalni ravni se na leto porabi več kot 2,5 milijarde kilogramov tovrstnih kemikalij. Doslej so razvili več kot 1000 kemičnih spojin, ki omogočajo boljši pridelek hrane, a imajo hkrati lahko škodljive posledice za žuželke, glive in rastline. Izjemno škodljivi so lahko zlasti za čebele, od katerih pa je odvisna naša vsaka tretja žlica hrane, piše Euronews. 

Pesticidi lahko škodujejo čebelam

Čebele so pomemben in nepogrešljiv del ekosistema.  Brez njih bi številne druge vrste izumrle. V Evropi čebele oprašijo 80 odstotkov divjih rastlin. Ključne so tudi za kmetijstvo, saj je približno tretjina svetovne proizvodnje hrane odvisna od teh opraševalcev.  

Kemikalije pa lahko, kot so odkrili znanstveniki, zmanjšajo sposobnost opraševalcev, da ti letijo v ravni liniji, kar jim otežuje iskanje hrane. Njihovo preživetje pa bi lahko bilo ogroženo, pravi vodilna avtorica študije dr. Rachel H. Parkinson.

Ugotovili so, da lahko pogosto uporabljeni insekticidi močno vplivajo na vedenje čebel, pojasnjuje Parkinsonova: "Naše ugotovitve vzbujajo skrb, saj so pokazale, da se čebele slabše odzivajo, odzivi pa so ključni za njihovo sposobnost letenja in navigiranja in tako za njihovo preživetje." Ugotovili so tudi, da so imele čebele, ki so jih izpostavili pesticidom, več mrtvih možganskih celic.

Kako bi lahko mravlje v prihodnosti nadomestile pesticide?  

Znanstveniki pa so zdaj odkrili, da bi lahko številne pesticide, ki povzročajo, da se čebele počutijo 'pijane', in poškodujejo njihov centralni živčni sistem, v določeni meri nadomestile mravlje.  Vedno bolj intenzivno namreč tudi znanost preučuje bolj trajnostne načine kmetovanja. Kot kažejo rezultati nove raziskave, upanje vzbuja ugotovitev, da lahko mravlje morda zaščitijo določene vrste pridelkov prav tako dobro kot pesticidi.  

Kot piše Guardian, so mravlje  plenilci in lovijo škodljivce, ki škodujejo plodovom, semenom in listom rastlin, kar povzroči  zmanjšanje pridelka. Študija ugotavlja, da večja raznolikost mravelj na splošno zagotavlja več zaščite pred širšim naborom škodljivcev. Mednarodna raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B. V njej so ugotovili, da ima več vrst mravelj podobno ali še boljšo učinkovitost pri zaščiti pridelkov kot pesticidi, pri tem pa so stroški pridelave neprimerljivo nižji.

Raziskovalci so tako preučili  26 vrst mravelj in ugotovili, da bi lahko bile mravlje "obetavno orodje" v boju proti drugim škodljivcem. Vendar to ni povsem nova ideja, izpostavljajo avtorji študije. Mravlje lahko ščitijo pridelke pred škodljivci, kot so gosenice in hrošči. Njihovi labirintom podobni tuneli tudi prezračujejo zemljo in pomagajo rastlinam pri črpanju kisika. "Pridelovalci citrusov na Kitajskem so že pred stoletji uporabljali mravlje za zaščito svojega pridelka."  

V analizi so preučili 17 vrst pridelkov, vključno s citrusi, mangom, jabolki in sojo v državah, ki vključujejo ZDA, Avstralijo, Združeno kraljestvo in Brazilijo. "Na splošno so lahko mravlje s pravilnim upravljanjem koristne za zatiranje škodljivcev in sčasoma povečajo pridelek. Nekatere vrste mravelj imajo podobno ali večjo učinkovitost kot pesticidi, pri tem pa njihova uporaba pomeni nižje stroške," so zapisali raziskovalci v članku, objavljenem v Proceedings of the Royal Society B, povzema Guardian.  

Gre le za prvi korak  

Pri tem se je sicer treba zavedati tudi, da lahko mravlje povzročijo tudi škodo na pridelku, saj ščitijo škodljivce, kot so listne uši in bele mušice – drobna bitja, ki proizvajajo medeno roso, ki pa jo mravlje rade jedo. A kot pravijo raziskovalci, bi lahko to težavo odpravili tako, da bi nastavljali druge vire sladkorja, ki bi jih lahko uživale mravlje.  

Kot je za Guardian ugotovitve študije komentiral prof. Adam Hart z Univerze v Gloucestru, ki ni bil del raziskave, je ta potrdila pomembnost vloge, ki jo imajo mravlje pri upravljanju s škodljivci. A kot je poudaril, se je treba zavedati, da je situacija bolj kompleksna, kot je videti, zato je treba biti previden: "Raziskava kaže, da bi bilo morda dobro preseliti kolonije mravelj na obdelovalne površine. Vendar moramo biti previdni – niso vse mravlje in vse vrste pridelkov enake, zato je treba najprej bolje razumeti odnos mravelj s škodljivci in drugimi organizmi."