Za okoli 4,9 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida, kar je toliko, kot ga v enem letu ustvari 1,1 milijona avtomobilov, so odgovorne divje svinje, je ugotovila ekipa mednarodnih znanstvenikov v raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology. 

Divje svinje, ki so zelo invazivna živalska vrsta z zelo malo naravnimi sovražniki, izpuste CO2 ustvarjajo s tem, ko rijejo po zemlji med iskanjem hrane. 

"Ko pomislimo na podnebne spremembe, po navadi pomislimo na klasičen problem fosilnih goriv. Vendar pa je to (divje svinje) dodatna grožnja povečanega izpusta CO2 in potencialno tudi podnebnih sprememb, ki je še nismo raziskali v globalnem smislu," je poudaril raziskovalec Christopher O'Bryan z Univerze v Queenslandu, ki je poudaril, da je divja svinja eden od najbolj razširjenih invazivnih vretenčarjev na svetu. "Divje svinje so avtohtone v Evropi in delih Azije, a so se razširile po vseh kontinentih razen po Antarktiki," pravi O'Bryan. 

Kako divje svinje prispevajo k izpustom CO2?

Medtem ko iščejo hrano, so divje svinje kot majhni traktorji, ki "orjejo" zemljo, pri tem pa mikrobe, ki prebivajo v zemlji, izpostavljajo kisiku. Mikrobi se ob tem začnejo hitro razmnoževati, pri čemer lahko nastaja CO2. 

"Vsakršna oblika spremenjenega obdelovanja zemlje lahko vpliva na emisije CO2 iz zemlje. Podobno se zgodi, ko greste s traktorjem čez polje, ali pri deforestaciji zemlje," opozarja O'Bryan. 

Raziskovalci ocenjujejo, da divje svinje v regijah, v katerih niso avtohtone, "preorjejo" območje v velikosti od 36.000 do 124.000 kvadratnih kilometrov. 

Največje območje, ki ga "obdelujejo" divje svinje, je v Oceaniji – veliko je približno 22.000 kvadratnih kilometrov. Sledi Severna Amerika. V Oceaniji divje svinje prispevajo za skoraj tri milijone ton CO2 – toliko kot ga v ozračje izpusti okoli 643.000 avtomobilov – in so odgovorne za več kot 60 odstotkov letnih izpustov CO2, ki ga v tej državi povzročijo živali. 

Kako so raziskovalci prišli do ugotovitev?

Raziskovalci so prišli do zaključkov na podlagi treh modelov. Po enem modelu so ocenjevali gostoto populacije divjih svinj po svetu s pomočjo 10.000 simulacij. Te so temeljile na obstoječih informacijah o populacijah in lokacijah divjih svinj po svetu. 

Po drugem modelu so preračunali gostoto populacije divjih svinj na območjih z obdelovalnimi površinami. Tretji model pa je ocenjeval količino CO2, ki se v ozračje sprosti pri obdelovanju zemlje.  

Nicholas Patton, doktorski študent z Univerze v Canterburyju, je izpostavil nekaj negotovosti pri modelih, ki so rezultat variabilnosti vsebnosti ogljika v zemlji in gostote divjih svinj na različnih območjih. "Območja s šoto ali črno prstjo, še posebej tista, kjer je veliko vlage, so zakladnice ogljika. Ko divje svinje rijejo po teh območjih, je veliko več možnosti, da se bo ogljik sprostil v ozračje," je dejal. 

O'Bryan pravi, da je nadziranje populacije divjih svinj izziv, pri katerem se bo treba odločiti, katere so naše prioritete. "Če nas skrbi samo kmetijstvo, bo razmerje med ceno in koristmi nadzora nad populacijo divjih svinj drugačno, kot če je prioriteta zmanjšanje izpustov CO2 ali pa če nas skrbi biotska raznolikost," je izpostavil. Nenazadnje, kot pravi, so tudi divje svinje naš problem. "Mi smo jih razširili po svetu. To je še en človeški vpliv na podnebje," je zaključil O'Bryan.