Poročali smo o rekordnih številkah padlih dreves v Amazoniji. Deforestacija je pod vladavino Jaira Bolsonara dosegla zgodovinske razsežnosti. Bolsonaro je bil zato tarča kritik zaradi uničevanja velikih delov brazilskega amazonskega pragozda. Pod vladavino Bolsonara se je nezakonito krčenje gozdov od leta 2018 do 2021 povečalo za kar 57 odstotkov. 90 odstotkov površine gozdov so posekali, da so tam vzpostavili prostor za živinorejo in pridelavo krme za živinorejo. Brazilska živinoreja povzroči kar petino skupnih emisij ogljikovega dioksida, ki so posledica krčenja gozdov.

Raziskava, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Science, je še povečala zaskrbljenost raziskovalcev, da pljuča sveta, nepogrešljivi ekosistem za preživetje na tem planetu, drsi proti točki preloma. Iz nekoč neokrnjenega gozdnega ekosistema tako postaja degradirano okolje. 17 odstotkov amazonskega pragozda je bilo sicer v zadnjega pol stoletja povsem izsekanega, saj je Brazilija razširila kmetijske površine, da bi zadovoljila vedno večje zahteve potrošnikov po svetu. V pljučih sveta vsakih 17 sekund posekajo drevo, kar pomeni 1,5 milijona dreves na dan, so ugotovili. 

Bolsonarov naslednik Luiz Inacio Lula da Silva pa je obljubil, da bo nevaren trend ustavil.  Kot poroča AP, se deforestacija v Amazonskem gozdu sicer nadaljuje. Od januarja do junija naj bi tako posekali 2650 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda. A to je še vedno precej manj kot v enakem obdobju lani, ko je bil na oblasti še Bolsonaro in je v takšnem obdobju izginilo 4000 kvadratnih kilometrov gozdov – območje v velikosti grškega otoka Rodos. Joao Paulo Capobianco iz brazilskega okoljskega ministrstva je ob tem zatrdil, da jim je z veliko truda uspelo obrniti krivuljo deforestacije. A čeprav so prvi podatki vzpodbudni, je pred njimi še ogromno dela.

 Začenja se tudi sezona požarov, v juniju so jih našteli že 3075, največ od leta 2007. Kot ocenjujejo, je takšno število požarov do neke mere prav  posledica ogromnega izsekanega območja.

Kot smo že večkrat poročali, pa padla drevesa v Amazoniji najdejo mesto tudi na naših krožnikih. Kot opozarja Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus, je 80 odstotkov uničevanja gozdov namreč povezanega s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo: "Evropska unija je z uničevanjem gozda na drugem koncu sveta, npr. v Južni Ameriki ali pa v jugovzhodni Aziji, povezana zaradi potrošnje." Za proizvodnjo vedno večje količine surovin je namreč treba narediti prostor, pojasnjuje, ta pa se dobi tako, da se izseka gozd: "Ne glede na to, kdo ali kaj tam živi. Ko tako pridelana surovina pride na trg EU, govorimo o uvoženi deforestaciji." Najvišjo stopnjo uvožene deforestacije ima soja. 

Problematični pa so tudi drugi izdelki, ki se znajdejo na naših jedilnikih. Najbolj sporne panoge poleg govedoreje in gojenja soje, kot ugotavljajo v organizaciji Reporter Brazil, končni pridelki ali surovine, ki se znajdejo v evropskih potrošniških košaricah, so še pridelava pomaranč, kave in kakava. 40 odstotkov kave, pridelane v Braziliji, in 50 odstotkov pomarančnega soka je izvoženih v Evropo, velik delež predstavlja tudi sladkor.