V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želijo v DOPPS zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bodo, da bi tako povečali življenjski prostor za številne ogrožene ptice, s pomočjo srčnih ljudi oziroma varuhov zbirali sredstva za nakup vsaj desetih hektarjev gozda, ki ga bodo podarili oz. vrnili naravi. Z akcijo želijo ljudi ozavestiti o pomenu naravnega gozda in začeti povečevati delež naravi prepuščenih gozdov v Sloveniji, saj nam jih v uradni mreži zavarovanih območij močno primanjkuje, poudarjajo. 

Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda na območju, ki bo imelo največji potencial za ohranjanje naših dragocenih gozdnih specialistov. Gozdni specialisti so vrste, ki so odvisne od naravnih gozdov, zaradi pomanjkanja lastnosti, kot so velika količina odmrle lesne mase, habitatna drevesa in mir, pa v gospodarskih gozdovih ne najdejo mesta zase. 

Definicija ne zajema le ptic, temveč tudi druge živalske in rastlinske vrste ter glive in lišaje. Zares so specialisti, saj so vezani izključno na ohranjene gozdove, zato so tudi tako poimenovani. Belohrbti detel je denimo bukov gozdni specialist, saj živi v starih, odmaknjenih bukovih gozdovih. Njegov sorodnik, nam vsem poznani veliki detel, pa živi tako v gozdovih kot tudi v mozaični kulturni krajini. Za velikega detla torej pravimo, da je generalist, pojasnjuje Urša Gajšek iz DOPPS.  Zato bodo, kot dodaja, parcele izbirali na območjih, kjer je prisotna katera od ciljnih vrst gozdnih specialistov, ki ji bo negospodarjenje na tej površini omogočilo obstoj oz. boljše življenjske razmere.

Kot izpostavlja Tomaž Mihelič iz DOPPS, so poleg gozdnih vrst v Sloveniji ogrožene tudi ptice kmetijske krajine. V naslednjih letih lahko tako povsem izgubimo vrtnega strnada, črnočelega srakoperja in zlatovranko, med gozdnimi pticami pa gre najslabše belohrbtemu detlu, malemu muharju in divjem petelinu. 

Kaj so to naravni gozdovi? 

Naravni gozdovi so gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju: "To pomeni, da se v njih ne gospodari, vegetacija pa se razvija sama brez neposrednega vpliva človeka. Za take gozdove je med drugim značilna velika količina odmrle lesne mase in stara, velika drevesa, t. i. habitatna drevesa, ki nudijo številne mikrohabitate in so pomembno mesto za gnezdenje številnim vrstam, tudi belohrbtemu detlu in koconogemu čuku," razloži Gajškova. 

Kot pojasnjuje, se je pobuda začela, ker imamo kljub veliki površini gozda v Sloveniji ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem, izpostavi. 

Kot pojasnjuje Tilen Basle iz DOPPS, so naravni gozdovi življenjsko okolje teh vrst: "V njih najdejo zatočišče, hrano in mesta za gnezdenje. Gre za vrste, ki so za človekovo prisotnost in/ali aktivnost občutljive z več vidikov."

Črna štorklja tako za gnezdenje potrebuje mirne, odročnejše predele gozdov z velikimi drevesi, na katerih si splete gnezdo. Človeka se boji, zato v gozdovih s človeško aktivnostjo ne gnezdi. Tudi divji petelin je zelo občutljiv za človekove aktivnosti v gozdu. Že najmanjša motnja lahko ogrozi njegov gnezditveni uspeh. Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti, kot sta pohodništvo in nabiralništvo, ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji, našteva. Belohrbti detel, koconogi čuk in mali muhar potrebujejo predvsem stara in mogočna drevesa, kjer najdejo svoj prostor za gnezdenje. Predvsem za detla je izredno pomembna tudi velika količina odmrlega lesa, kjer najde svojo hrano, pripoveduje Basle. 

Na Češkem tako zbrali ogromno sredstev in varujejo ogrožene travniške ptice, v Indoneziji kupili ogromne tropske 'gozdove upanja' 
Kot pove Gajškova, je podobnih primerov več tudi v tujini, tudi v naši družini BirdLife: "V Indoneziji so bili kupljeni ogromni tropski pragozdovi, imenovani Gozdovi upanja (Forests of Hope), v katerih varujejo nekatere najbolj ogrožene vrste ptic na svetu. Posebej uspešni so bili tudi kolegi iz Češke, ki so s pomočjo posameznikov zbrali ogromno sredstev za nakup dodatnih mokrotnih travnikov, na katerih varujejo ogrožene travniške ptice."

Na DOOPS poudarjajo, da lahko vsak posameznik ali podjetje pomaga že s tem, da pomaga razširiti glas o kampanji: "V okviru akcije zbiramo tudi prispevke za naraven gozd, ki jih lahko prispevajo na spletni strani www.gozdnispecialisti.si. Odprte imamo tudi SMS-donacije. S sporočilom GOZD5 na 1919 prispevaš 5 EUR za nakup naravnega gozda. Podjetja, ki so davčni zavezanci, imajo možnost, da za svoj dobrodelni prispevek uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove. Vsa srčna podjetja, ki želijo pomagati povečati delež naravi prepuščenih gozdov in ohranjati naše dragocene gozdne specialiste, zato vabimo, da nam pošljejo sporočilo in  postanejo podporniki. Lastniki gozdov se lahko tudi zavežejo, da bodo svoj gozd prepustili naravnemu razvoju oz. svoj gozd podarijo naravi."