Zakaj je ta podvrsta močerila, ki ga najdemo na belokranjskem krasu, črna? Kot pojasnjuje Andrej Hudoklin, gre za uganko evolucije, verjetno pa ohranjen pigment, oči in še kaj nakazujejo, da je črni močeril še vedno del svojega življenjskega cikla vezan na površinske vode, v katerih za preživetje potrebuje tudi vse naštete prilagoditve. 

Habitat črnega močerila je nedostopen, raziskovalcem so dostopne le redke živali, ki se pojavljajo v izvirih, zato trenda populacije ni mogoče dobro oceniti: "Opažanja kolegov z Oddelka za biologijo BTF kažejo, da na maloštevilnih lokalitetah z rednim pojavljanjem ne živi več kot nekaj 10 osebkov. Zaradi majhnega areala tako ocenjujejo, da celotna populacija lahko šteje vsega nekaj 100 do nekaj 1000 osebkov. Zaradi omejenega habitata in težav z lokalnim obremenjevanjem podzemen vode, so zato populacije ocenili z visoko stopnjo ogroženosti."

Razlogov za zmanjševanje populacije človeške ribice je več. Ključne grožnje predstavljajo vse vrste onesnaževanja kraškega sveta (intenzivno kmetijstvo, industrijski in komunalni odpadki ter izpusti, urbanizacija, divja odlagališča) v vplivnem območju podzemskih in ponornih tokov, s katerimi se slabša kvaliteta habitata in posledično se le ta tudi krči. 

Med strupene in nevarne snovi, ki ga še posebej ogrožajo, prištevamo umetna gnojila, pesticide, težke kovine in druge polutante. Negativen dejavnik je lahko tudi neodgovorno izkoriščanje podzemske vode za industrijo in kmetijstvo, ki zmanjšujejo zaloge podzemske vode, pojasnjujejo strokovnjaki. 

Kako moramo ravnati, da to posebnost ohranimo? "Predvsem bo treba dolgoročno čim bolj zmanjšati negativne vplive neurejene komunalne infrastrukture in prekomernega gnojenja, ki sta prepoznana kot največji grožnji za kakovost podzemne vode, kar še zlasti velja za toksične nitrate. Trenutno poteka projekt CRPOV,  v katerem sodelujeta Inštitut za raziskovanje krasa Postojna in Oddelek za agronomijo BTF. Njun cilj je določiti vplivno območja podzemskega habitata na kraškem ravniku ter izdelava navodil za kmetovanje na občutljivih kraških tleh, kar bo osnova za izdelavo načrta upravljanja območja," pravi Hudoklin.

Kje ga lahko spoznamo? 

Črni močeril se občasno pojavlja v nekaterih izvirih, najbolj stalna opazovanja pa so bila zabeležena v bruhalniku v Jelševniku. Proučevanje  redke in ogrožene podvrste je seveda namenjeno raziskovalcem, njeno opazovanje pa je na nemoten način za zainteresirano javnost urejeno ob Jelševniku v okviru Infocentra črna človeška ribica, pove Hudoklin, ki pojasni, da je bil bruhalnik v preteklosti za potrebe raziskovanja razširjen in pokrit s šotorom, s čimer so ustvarili umetno jamo, v kateri se tudi čez dan lahko zadržujejo posamezni osebki. Stanje v izviru – jami spremljajo z IR kamero, slika pa se prenaša na ekran v info centru.

Ker je Jelševnik praktično edino mesto, kjer se lahko črnega močerila opazuje v naravi, so ta izjemni locus typicus po letu 1991, ko je bil tu najden, najprej obiskovali predvsem številni zagreti naravoslovci in raziskovalci, odkar je urejen info center, pa tudi ostala javnost, med katerimi je veliko šol. Seveda prihajajo sem od blizu in daleč, veliko je tudi tujcev, še pove Hudoklin.