Gre za izjemen dosežek v boju proti onesnaževanju, so poudarili v EUSAIR, strategiji EU za jadransko-jonsko regijo. Na nedavnem rednem 22. zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja s protokoli (COP 22), ki je potekalo v turški Antaliji, so namreč med drugim Sredozemsko morje razglasili za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij. 

Razglasitev predstavlja najbolj konkreten regionalni dosežek izvajanja Pariškega podnebnega sporazuma in zaključkov lanske Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah v Glasgowu, so poudarili v EUSAIR. 

"Slovenija je podprla vse sprejete vsebine na COP 22 in se zavezala k izvajanju določil ter s tem potrdila, da je pomembna krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja. Slednje je tudi prioriteta stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EU za jadransko-jonsko regijo EUSAIR oziroma evropskega transnacionalnega programa Interreg ADRION, zato so njeni predstavniki na spremljevalnem dogodku v Turčiji predstavili dosežke v sklopu Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij in Pomorskega prostorskega načrtovanja. Ti so posvečeni doseganju ciljev v povezavi z modro ekonomijo in s trajnostnim turizmom ter s konkretnimi izvedbenimi projekti za zelena delovna mesta v bolj zdravem okolju," so zapisali. 

Vendar pa pot do razglasitve območja nadzora ni bila lahka, saj je razglasitev oviral Egipt. "Svojo blokado tik pred zaključkom COP 22 je Egipt umaknil po pogovorih s člani Sredozemske komisije za trajnostni razvoj, ki ji predseduje dr. Mitja Bricelj, sicer tudi koordinator za kakovost okolja tematske usmerjevalne skupine znotraj strategije EUSAIR," so sporočili. 

Kaj razglasitev pomeni v praksi? 

Kot pojasnjujejo pri EUSAIR, bodo države pogodbenice Barcelonske konvencije sedaj s podporo Regionalnega centra za odzivanje na onesnaženje Sredozemskega morja uskladile postopek predložitve predloga razglasitve Mednarodni pomorski organizaciji. 

Po 1. januarju 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in torej tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla, medtem ko je globalno dovoljena meja 0,5 odstotka. 

Trenutno sicer na svetu obstajajo še štiri območja nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij: v Baltskem morju, Severnem morju, Severni Ameriki in Karibskem morju.

Kaj je EUSAIR?

EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Evropska komisija je strategijo sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU, ki vključuje 9 držav: Grčijo, Hrvaško, Italijo, Slovenijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo in Severno Makedonijo. Strategija temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.

Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja. Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point pa opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji.