V Sloveniji živi okoli 575 vrst divjih čebel, kamor se uvršča 35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst čebel samotark. "Veliko teh gnezdi v tleh, nekatere pa tudi v luknjah v lesu, ali v rastlinskih steblih – in tem lahko pomagamo s takšnimi hoteli oziroma gnezdilnicami," nam je ob otvoritvi novega hotela za čebele samotarke pojasnil dr. Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica – slovenskega društva za varstvo opraševalcev. 

Društvo Čmrljica je namreč pomagalo pri zasnovi tega "luksuznega" hotela za čebele samotarke, ki ga bodo obiskovalci ljubljanskega BTC težko zgrešili. Nahaja se namreč pred upravno stavbo podjetja A1, v velikem lesenem logotipu, ki so ga izdelali prav za ta namen. V njem pa bodo čebele samotarke bivale povsem brezplačno. 

"Ta hotel ima cevke, v katere bodo nato čebele nabirale cvetni prah, odložile jajčeca in jih potem na koncu zamašile z blatom, naslednje leto pa bodo iz teh lukenj poletele nove čebele," pravi Bevk, ki se sicer z opraševalci tudi raziskovalno ukvarja na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

"Imamo kar 1000 sob. Hotel bo najverjetneje polno zaseden šele prihodnje leto, ampak že letos pričakujemo prve goste," pa je o novi pridobitvi povedal Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija. 

Čebele samotarke bolj ogrožene od medonosnih čebel

S postavitvijo tega hotela so v A1 pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel opozorili tudi na te manj znane čebele, ki pa so prav tako izjemno pomembne za številne rastline. Čebele samotarke sicer ne pridelujejo medu, a so izjemne opraševalke in zato pomembne za biotsko raznovrstnost. 

"Ena samotarka lahko opravi delo kar stotih medonosnih čebel. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci – čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji, ose ...," je še poudaril Bevk. 

A žal so divje čebele vse bolj redke. Zaradi sprememb v okolju, zlasti intenzivnega kmetijstva in spremenjenega načina gradnje, vedno težje najdejo dovolj hrane in primerno mesto za gnezdenje. "Čebele samotarke vse težje najdejo primerno mesto za gnezdenje, zato ker ni več lesenih hiš in slamnatih streh. Tudi sicer smo spremenili okolje in zato jim lahko pomagamo tako, da postavimo takšne hotele," pravi Bevk.

Z urbanim čebelarjenjem pridelajo 100 kil medu na leto

V podjetju A1 se sicer že več let posvečajo čebelam. "Tako smo recimo v naš logotip vpeljali znak s čebelami, na naši strehi imamo šest čebeljih panjev urbanega čebelarstva s šestimi čebeljimi družinami. Pridelamo kar 100 kilogramov medu na leto. Včasih ga je nekaj več, včasih manj – odvisno od vremena," pravi predsednik uprave A1. 

Prve panje na strehi upravne stavbe so postavili pred približno šestimi leti. "Znotraj naše ekološke skupine se sodelavka Zlata z vso predanostjo in s srcem ukvarja s temi čebelami. Vsak dan jih gre pogledat, kako jim gre. Imamo pa tudi čebelarja, ki strokovno skrbi za njih. Tega znanja v hiši seveda nimamo," je pojasnil Turk. 

V okolici poslovne stavbe so posadili tudi medovite rastline. "In po zagotovilu našega čebelarja, v BTC-ju čebele lahko najdejo zadosti medovitih rastlin in polj, da lahko preživijo in tudi proizvedejo zadosti medu," je poudaril. Z medom se nato sladkajo njihovi zaposleni, ki ga uporabljajo za sladkanje čaja in kave v službi. Večino pa ga uporabijo za poslovna darila. "Smo zelo ponosni, da smo na Radgonskem sejmu že dvakrat dobili odličje za izjemen med, ki je bil tukaj pridelan," je še dodal Turk.

V novem hotelu za čebele samotarke pa pridelka ne bo, saj je njegov namen zgolj pomagati tem pogosto spregledanim opraševalkam, da bodo lahko preživele, se razmnoževale in opravljale svoje plemenito poslanstvo.