Populacije čebel po svetu se borijo s porastom virusa, ki dobesedno 'poje' njihova krila. Znanstveniki so analizirali podatke o pojavljanju virusa v zadnjih 20 letih. Nov sev je v Evropi že nadomestil originalno različico, so ugotovili. To je zaskrbljujoče, saj se sev, ki je sicer nastal leta 2001 na Nizozemskem, širi hitreje, poroča EuroNews.  Avstralija je še edino širše območje, kjer virusa še niso zaznali. Po podatkih okoljske organizacije Friends of the Earth skoraj eni od desetih populacij divjih čebel po Evropi grozi izumrtje.

Profesor Robert Paxton  iz nemške univerze Martin Luther University Halle-Wittenberg, ki je vodil raziskavo, je za EuroNews  povedal, da je virus deformiranih kril zagotovo ena izmed največjih groženj za opraševalce ta hip. Čebele sicer ogrožajo še uničevanje habitatov, uporaba pesticidov in podnebne spremembe, ki pomembno prispevajo k upadu populacij. Kot je pojasnil, laboratorijske študije kažejo, da nova različica virusa hitreje ubija divje čebele, prav tako se tudi lažje prenaša. Kot pojasnjuje prof. Paxton, obstaja več načinov, kako čebelnjake zaščititi pred tem virusom. Najpomembneje je skrbeti za čistočo čebelnjakov, svetuje.

Kako virus škodi čebelam? 

Na spletni strani Čebelarske zveze Slovenija lahko najdemo informacije o tem virusu. Kot je zapisal izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.,  je za virus značilen vertikalni način prenosa: "Uniči manjši delež zalege, se v zalegi ohrani in zato se izlegajo okužene čebele, ki prenašajo okužbo na svežo zalego in na varojo. S poskusi do dokazali, da virus DWV v začetku leta nima večjega vpliva na čebeljo družino, v poznem poletju, ko se poveča število varoj, pa povzroča zmanjšanje števila na novo izleženih dolgoživih zimskih čebel in posledica tega je lahko odmrtje družine pozimi oziroma zgodaj spomladi. Če v družini ni varoj, virus v večini primerov ne povzroča bolezenskih znakov. Poleg znakov deformiranih kril se pri čebelah opazi tudi napihnjen abdomen, paraliza in občutno krajša življenjska doba čebel."

 Kakšno je stanje divjih čebel v Sloveniji? 

Monitoring divjih čebel v letu 2021 ni prinesel vzpodbudnih rezultatov, saj so našteli kar 82 odstotkov manj čmrljev kot leta 2020. Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), je to "slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci."

"Nihanje števila živali, tudi čmrljev, je sicer v naravi nekaj običajnega, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Podnebne spremembe oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev," so opozorili. 

V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel, oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Divji opraševalci po navedbah NIB opravijo vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu, njihova vloga pa je še pomembnejša v naravi. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno, je poročala STA. 

Spomnimo

Znanstveniki že dlje časa zaskrbljeno spremljajo upad populacij opraševalcev po svetu. Ti so še posebej opazni v južnejših krajih. Poleg intenzivnega kmetovanja in pesticidov ter krčenja bivanjskega prostora za upadanje populacij žuželk znanstveniki zdaj 'krivijo' tudi podnebne spremembe in vedno višje temperature ozračja.