Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Po podatkih organizacije Global Footprint Network, ki so zbrani na spletni strani Earth Overshoot day, je v Sloveniji letos že 18. aprila nastopil dan ekološkega dolga. Lani smo dan ekološkega dolga za Slovenijo obeleževali 30. aprila.  

Odslej živimo v ekološkem dolgu 

Kot so ob tej priložnosti sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje (IZO), je še posebej zaskrbljujoče, da je ta letos prehitel dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila. To pomeni, da smo do današnjega dne Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu. Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta, opozarjajo pri Inštitutu za zdravje in okolje: "Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša kar 5,37 gha. Z drugimi besedami: če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje."

 S planetom ne ravnamo, kot bi morali 

Kot so poudarili, v Sloveniji nismo pričakovali, da bomo Slovenci tako hitro dan ekološkega dolga obeleževali kar štiri dni pred praznikom Zemlje, poudarja direktor Izo Tomaž Gorenc: "To samo še potrjuje dejstvo, kako problematičen je trend rabe in upravljanja z naravnimi viri in ekosistemskimi storitvami. Slednje se med drugim kaže v zmanjšanju biotske raznovrstnosti in napredovanju podnebnih sprememb, ki po epidemiji in aktualni vojni v Ukrajini ostajata obrobna tema. Slednje je tudi v skladu z najnovejšim poročilom Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) 2022, ki poudarja nujnost podnebnih ukrepov. Nujna sta tudi ustrezno financiranje slednjih in politična zavezanost, ki vodita k učinkovitejšemu prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju emisij."

Vedno zgodnejši datum dneva ekološkega dolga kaže na dejstvo, da s svojim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali, zato so nujno potrebne spremembe, poudarjajo. In ravno to je namen svetovnega dneva Zemlje – ozaveščanje o našem planetu, o tem, kako ga lahko zavarujemo in zaščitimo. Da bi to dosegli, se moramo predvsem zavedati vpliva svojih dejanj, izpostavljajo.

Oglejte si svoj vpliv na planet na Krakovskem nasipu v Ljubljani 

Ker smo ljudje vizualna bitja, se posledic svojega ravnanja pogosto začnemo zavedati šele, ko smo z njimi soočeni, razmišljajo v Izo. Zato so najavili sodelovanje pri razstavi 'Gaja – ena sama!' priznane slovenske fotografinje Urške Košir v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in ob podpori Studia Železna. Razstavo si boste lahko ogledali na Krakovskem nasipu, na voljo pa bo ravno od 22. aprila 2022. Na dan, namenjen ozaveščanju o edinstvenosti Zemlje.

Kot opisujejo, bo razstava upodabljala problematiko aktualnega življenjskega sloga, kot so brezglavo potrošništvo, uničevanje krajine ter podnebne spremembe, ki se na različne načine kažejo na kakovosti našega življenja in vplivajo na naše zdravje. Tudi naša Zemlja oziroma mama Gaja je namreč ena sama, kar je fotografinji služilo kot inspiracija pri zasnovi projekta: "Gaja je ena sama in si nikakor ne zasluži takšnega nehvaležnega ravnanja s svojimi viri. Ukrepati moramo sedaj, vsi skupaj, vključno s politiko in še posebej korporacijami, preden bo prepozno. Žal je trenutno pri sprejemanju “zelenih” odločitev še vedno na prvem mestu koristoljubje. Če se navežem na znan indijanski pregovor: Ko bomo posekali zadnje drevo, ujeli zadnjo ribo in zastrupili zadnjo kapljo vode, bomo spoznali, da se od denarja ne da živeti. In potem nam res ostane samo še pobeg na Mars." Namen fotografij je spodbuditi spoznanje vsakega posameznika, da gre za zelo aktualno tematiko, v kateri smo vsi del težave. Dobra novica pa je, da smo hkrati lahko tudi del rešitve, razstava bo zato za vsako od vključenih problematik predstavila tudi rešitev oziroma dobro prakso, ki jo lahko zasledimo v Sloveniji, še napovedujejo v Inštitutu za zdravje in okolje.