Ljudje se ob množici informacij o podnebnih spremembah pogosto čutijo nemočne. Nenazadnje lahko preberemo, da največ izpustov CO2 proizvedejo v deželah, ki so daleč od nas (Kitajska, ZDA, Indija itd.). A če vemo, da največ izpustov CO2 proizvedemo za pridobivanje električne energije in za ogrevanje ter s prometom, kar precej pa jih nastane tudi med razkrajanjem odpadne hrane na odlagališčih, potem lahko premislimo tudi svoje navade in razmislimo, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Več o tem lahko preberemo na straneh Samo 1 planet in Care 4 Climate.
Prvi korak za zmanjšanje svojega vpliva na okolje je zavedanje svojega ogljičnega odtisa. Po podatkih iz leta 2018 je ogljični odtis povprečnega Slovenca znašal 8,4 tone ekvivalenta CO2 na letni ravni. V ogljično nevtralni družbi naj bi bil ogljični odtis na posameznika le okoli 1,7 tone ekvivalenta CO2 na letni ravni. Svoj ogljični odtis lahko izračunate s pomočjo ogljičnega kalkulatorja. Tako lahko ugotovite, katera so tista področja, na katerih morate zmanjšati svoj ogljični odtis. Naslednji korak pa je seveda, da tudi v resnici začnete spreminjati svoje navade in dejanja.
Kako dobro se zavedate podnebne krize in vpliva, ki ga ima vsak od nas, lahko preverite v spodnjem kvizu:
V nadaljevanju pa si poglejmo nekaj primerov majhnih dejanj, s katerimi lahko vsak že danes prispeva k boljšemu jutri:
1. Posadi svoje drevo
Drevesa za svojo rast potrebujejo ogljikov dioksid, ki ga črpajo iz ozračja. V procesu fotosinteze namreč CO2 vežejo v organsko snov svojih delov, ko so korenine, debla, veje in listi. Hkrati pa v istem procesu proizvajajo kisik, ki ga potrebujemo za življenje. Tako torej drevesa močno prispevajo k zniževanju ravni toplogrednih plinov in blaženju podnebnih sprememb. Zato je pomembno, da nehamo krčiti gozdove, predvsem v primestni in kmetijski krajini.
Če bi vsak od nas posadil drevo, bi s tem prispevali k čistejšemu zraku. Povprečno zrelo drevo namreč absorbira okoli 50 kilogramov CO2 letno in v tem času sprosti v ozračje količino kisika, ki je potrebna za dva človeka.
Poleg tega pa je les strateška surovina in poleg vode naš najpomembnejši obnovljivi vir energije. Les kot nadomestek za materiale, katerih proizvodnja je energijsko intenzivna, posredno prispeva k zmanjšanju emisij v ozračje. Poleg tega so možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov iz lesa zelo velike, lesni ostanki pa se lahko uporabijo tudi kot sestavina novega proizvoda. Lesarska panoga ne proizvaja nevarnih odpadkov, ki vplivajo na kakovost okolja. Lesni ostanki predstavljajo surovino za izdelavo lepljenega lesa, vezanih plošč, opažev in podobno ter jih je mogoče uporabiti tudi v energetske namene.
2. Znova uporabi stvari ali si jih izmenjaj
Ena od navad, ki se jih premalo zavedamo, a jih lahko hitro spremenimo, je pretirano nakupovanje. V potrošniški družbi smo navajeni, da brez pretiranega razmisleka kupimo novo stvar, čeprav imamo doma že podobno, ki je še vedno uporabna. Morda nas v trgovini premami nizka cena ali pa nov model.
Premalokrat pa se vprašamo, ali to res potrebujemo in ali ne bi raje uporabili tistega, kar že imamo. Ali res potrebujemo novo orodje, novo smučarsko opremo, gasilsko mizo ali čelado za rafting? Morda je dovolj, če si takšno stvar, ki jo uporabljamo redko, izposodimo pri prijatelju, v knjižnici reči ali pri ponudnikih.
Ponovna uporaba stvari, izmenjava in nakup oblačil ter predmetov iz druge roke niso več stigmatizirani kot nekaj, kar je "nuja" za socialno šibke. Vse bolj to počnejo predvsem tisti, ki si želijo prispevati k zmanjšanju odpadkov.
3. Na pot se odpravi peš, s kolesom ali z javnim prevozom
Sprememba potovalnih navad je majhen, a pomemben korak k upočasnitvi podnebnih sprememb. Ljudje smo se preveč navadili na avtomobile, s katerimi sicer imamo večjo svobodo gibanja in pogosto prihranimo čas. Ugotovitve raziskave Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo kažejo, da posamezniki za določene namene izberejo avtomobil, saj so tako navajeni, in ne zato, ker se zaradi predolgih razdalj na pot ne bi mogli odpraviti aktivno. Večina naših vsakodnevnih poti je namreč krajših, takšnih, ki bi jih lahko prehodili ali prekolesarili.
S trajnostno mobilnostjo, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti, pa lahko prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, boljši kakovosti bivanja, boljšemu zdravju in socialni pravičnosti. Potovalne navade prebivalcev so nedvomno odraz infrastrukturnih rešitev, ki so v preteklosti avtomobil postavljale na prvo mesto. V naslednjih nekaj letih bomo zato z današnjimi dejanji sebi in ostalim okoli nas določili skupno usodo.
Prvi korak, ki ga lahko naredimo kot posameznik, je ta, da na primer omejimo število kratkih voženj oziroma da se po opravkih, ki so dokaj blizu, opravimo peš ali se odpeljemo s kolesom. Svoj ogljični odtis upoštevamo tudi pri načrtovanju počitnic in se kakšno leto odpovemo daljšim potovanjem z letalom. Uporaba osebnega avtomobila naj bo čim učinkovitejša, in sicer tako, da se z njim čim manjkrat vozimo sami.
4. Načrtuj nakup hrane za teden dni vnaprej
V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane in s tem povzročimo kar sedem odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. V Sloveniji pa smo leta 2019 zavrgli približno 67 kilogramov hrane na prebivalca, od tega je bilo 26 kilogramov še užitne hrane. Po podatkih Statističnega urada je leta 2019 kar polovica vse odpadne hrane v Sloveniji izvirala iz gospodinjstev, ena tretjina pa iz gostinstva in drugih dejavnosti, v katerih strežejo hrano (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše). V letu 2020 je nastalo skupaj za kar 143.570 ton odpadne hrane. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane pa je bila leta 2020 za dva odstotka večja kot leta 2019.
V Sloveniji se večina odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predela v industrijskih bioplinarnah in kompostarnah. Kar 42 odstotkov slovenskih gospodinjstev pa odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, saj to spodbuja tudi zakonodaja.
Količino odpadne hrane lahko zmanjšamo na različne načine, eden najučinkovitejših pa je, da si vnaprej pripravimo jedilnike in načrtujemo nakup hrane za teden (ali več) dni vnaprej. Preden se odpravimo v nabavo, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo. Hrano seveda tudi ustrezno shranimo in pripravimo. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Če se vseeno zgodi, da pripravimo preveč hrane, je ne zavržemo, ampak jo zaužijemo kot enega od naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali pa jih zamrznemo za poznejšo uporabo.
5. Odloči se za obnovljen, energetsko varčen in nadgradljiv računalnik z dolgo garancijo
Računalnik je skorajda nepogrešljiv pripomoček, s pomočjo katerega delamo, se učimo, ustvarjamo, nakupujemo in brskamo po informacijah. Toda računalniška oprema se zelo hitro posodablja in nas praktično "sili" v nakup nove opreme vsakih nekaj let. Ampak ogljični odtis proizvodnje računalnika ni zanemarljiv. Poleg tega so surovine, ki jih proizvajalci potrebujejo za izdelavo računalnika, zelo dragocene, njihovo pridobivanje pa ima pogosto hude posledice za okolje. Zato je veliko bolj okolju prijazno in trajnostno, če se odločimo svoj stari računalnik obnoviti in ga posodobiti.
Ko torej kupujemo elektronsko opremo, izberimo takšno, ki je najvišjega energijskega razreda in ki nudi možnost nadgradnje in zamenjave komponent.
6. Odloči se za energetsko učinkovitejše gospodinjske aparate
Energija je osnovna življenjska dobrina, a trenutni načini pridobivanja energije predstavljajo enega večjih pritiskov na okolje, še posebej glede na vse večjo porabo energije po svetu. Zato bi morali stremeti k energetski učinkovitosti oziroma k temu, da bi za doseganje istega cilja porabili manj energije. Učinkovita raba energije je namreč eden ključnih korakov pri prehodu v trajnostno in nizkoogljično družbo.
Učinkovita in smotrna poraba energije se lahko začne v našem gospodinjstvu, z izbiro varčnejših gospodinjskih aparatov. Pri nakupu naprave je zato pomembno, da smo pozorni na energijsko nalepko, ki nam pove, kako varčna in energetsko učinkovita je naprava. Najdemo jo denimo na hladilnikih, zamrzovalnikih, pralnih in sušilnih strojih, pomivalnih strojih, pečicah, grelnikih tople vode, gospodinjskih svetilih, televizorjih in klimatskih napravah. Zelena barva, s katero je označen razred A, predstavlja energetsko najučinkovitejšo napravo, rdeča barva razreda G pa najmanj učinkovito. Tej se je bolje izogniti.
Poleg varčnosti naprave pa obstaja še ena majhna navada, s katero lahko zmanjšamo porabo energije: da električne naprave izklapljamo, ko jih ne potrebujemo.
Če se spreminja podnebje, se lahko tudi mi
Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji in prav vsakdo mu lahko pri tem pomaga. Kajti če se spreminja podnebje, se lahko tudi mi. Zato šteje vsako dejanje, ki lahko zmanjša toplogredne emisije in nas vodi v brezogljično prihodnost. Čas je, da vsakdo izmed nas postane zaveznik in zvezdnik tega planeta. Čas je, da vsak od nas odigra glavno vlogo na naši skupni misiji na poti k podnebni nevtralnosti.
Na tej poti nas bo prihodnjih osem let vodil in spodbujal tudi celostni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE. Namen projekta je ozaveščanje, izobražujevanje in usposabljanje ključnih deležnikov na šestih ključnih področjih: trajnostna mobilnost, zeleno javno naročanje, odpadna hrana, trajnostne gradnje in energetska učinkovitost, upravljanje zemljišč in gozda ter nizkoogljična družba.
V okviru projekta, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta, se spodbuja izvajanje ukrepov, s katerimi bo Slovenija do leta 2030 dosegla zastavljene cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt združuje 15 partnerjev, ti pa vsak na svojem področju ozaveščajo o spremembah, ki jih lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.
Sponzorirana vsebina
