Prisotnost navadne bukve v naših gozdovih je izjemno pomembna, ker je najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, saj predstavlja kar 33,4 odstotka celotne lesne zaloge in glede na trenutne razmere se bo njen delež v prihodnje še povečeval. Poleg tega je bukev v Sloveniji najbolj razširjena drevesna vrsta. Izjemen pomen bukve v naših gozdovih je tako v ekološkem kot tudi v gospodarskem pomenu,  je za naš portal že poudaril dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.   

Od konca aprila v Sloveniji opažajo nenavaden pojav na bukvi. Listi, ki bi morali biti živo zeleni, so naenkrat postali popolnoma rjavi in se sušijo. Pojav je zelo izrazit in ga opažamo po vsej Sloveniji, so sporočili z Gozdarskega inštituta Slovenije. 

Kot so pojasnili, je pojav posledica močnega napada bukovega rilčkarja skakača. Kot opozarjajo, se sočasno letos na bukvah množično pojavlja tudi bukova listna uš, ki jo prepoznamo po belih volnatih prevlekah na spodnji strani bukovih listov – ti se zaradi sesanja listnega soka zvijajo in sušijo. Tudi ta vrsta se lahko ob ugodnih razmerah izredno namnoži, pojasnjujejo.

Kot so dodali, se "oba organizma v gradacijah pojavljata občasno in imata navadno majhen vpliv na odraslo drevje. Ob močnem napadu pa lahko sadike zaradi poškodb oslabijo. V gozdovih se proti navedenim vrstam ne izvajajo nobeni ukrepi."

Pojav pospešujejo podnebne spremembe 

Zaradi podnebnih sprememb bo do ugodnih razmer za pojav gradacij teh in drugih vrst žuželk mogoče lahko prišlo večkrat. Smiselno je, da s tem v mislih usmerjamo tudi gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti, so opozorili. 

Kot je na spletni strani Zdrav gozd pojasnila Andreja Kavčič z Gozdarskega inštituta Slovenije, je bukov rilčkar skakač majhen hrošč: "V tem času namreč rojijo hroščki, ki so prezimili. Hranijo se z listi gostiteljskih rastlin – v glavnem bukve, napadejo pa tudi beli gaber, brezo, vrbo, jesen, jelšo, javor, kostanj, glog, bezeg, navadni oreh, jablano, pri čemer v listni lamini nastanejo luknjice. Po oploditvi samička odloži jajčeca na spodnji strani lista gostitelja na glavno listno žilo. Ličinke, ki se izležejo, se hranijo z listno sredico in izjedajo rov, ki je značilno oblikovan – poteka med sosednjima stranskima listnima žilama proti listnemu robu in naprej proti konici lista, kjer se razširi v nepravilno obliko. V prvi polovici junija se izležejo hrošči nove generacije, ki luknjičasto izjedajo liste. Bukov rilčkar skakač ima več generacij na leto. Septembra se hrošči odpravijo v prezimovanje – prezimujejo pod skorjo odmrlih dreves, v tleh, v ptičjih gnezdih ipd." 

Bukov rilčkar skakač se v zanj ugodnih razmerah lahko močno namnoži – gradacija in poškodovanost listov je lahko tudi 100 %. Ob močnih namnožitvah lahko osebki posamezne liste pojedo do te mere, da od njih ostanejo le listne žile (skeletiranje). Zaradi poškodb lahko pride tudi do prezgodnjega odpadanja žira. V primeru velikih namnožitev se hrošči lahko hranijo s plodovi sadnega drevja (češnje, jabolka), je še pojasnila Kavčičeva in sklenila, da čeprav je vpliv teh dveh vrst na bukev običajno majhen, se vitalnost bukve pri nas in tudi širše v Evropi v zadnjih desetletjih poslabšuje, na kar kaže povečevanje osutosti krošenj dreves. Vzroke za splošno hiranje bukve še raziskujejo, o čemer smo že pisali. 

Za zdaj raziskovalci torej še ne poznajo razloga za hiranje bukev. Domnevajo pa, "da je hiranje bukve posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, pogostejših sušnih stresov in sočasnega delovanja kompleksa fakultativnih parazitov oziroma endofitov ter sekundarnih škodljivcev, kar imenujemo kompleksna bolezen," nam je že pojasnil dr. Ogris.

Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," je še opozoril dr. Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.