Ogromni kraterji, globoki do 70 metrov in zemeljski plazovi grozijo, da bodo v 30 do 40 letih povsem izbrisali mesto Buriticupu v brazilski zvezni državi Maranho. Oblasti v mestu v brazilski Amazoniji so morale pred kratkim razglasiti izredne razmere, potem ko so se odprla nova ogromna brezna oziroma globeli, ki ogrožajo na stotine domov. Več zgradb v mestu je že uničenih, približno 1200 ljudi od 55.000 prebivalcev pa tvega, da bodo izgubili svoje domove zaradi vse večje nevarnosti, poroča Guardian.  

FOTOGALERIJA

1 / 8

FOTO: Profimedia

Antonia dos Anjos, ki v Buriticupu živi 22 let, se boji, da se bo na območju kmalu pojavilo še več vrtač. "Ta nevarnost je tik pred nami in nihče ne ve, kako se bodo luknje še razširile," je dejala 65-letnica.V zadnjih 10 letih so kraterjih na teh območjih pogoltnili že tri ulice in več kot 50 hiš. V zadnjih 20 letih naj bi zaradi padca v vrtače umrlo vsaj sedem ljudi.

Zakaj so se pojavile vrtače? 

Vrtače v Buriticupu so se začele kot razpoke v tleh, ki jih je povzročilo deževje, nato pa so se sčasoma razvili v ogromne kraterje. "V zadnjih nekaj mesecih so se razsežnosti vrtač eksponentno povečale in se zelo približale bivališčem," je zapisano v nujnem odloku, ki so ga v začetku tega meseca izdale mestne oblasti. Nedaven pojav vrtač je le stopnjevanje problema, ki so ga prebivalci Buriticupu spremljali zadnjih 30 let. Kot pojasnjujejo, deževje počasi erozira prst, ki je zaradi svoje peščene narave občutljiva, temu pa se je pridružila še kombinacija slabo načrtovanih gradbenih del in krčenja gozdov. Težava se poslabša v obdobjih močnega deževja, kot je trenutno, za Guardian pojasnjuje Marcelino Farias, geograf in profesor na zvezni univerzi Maranhao. Strokovnjak za preučevanje vrtač z lokalne univerze  Augusto Carvalho Campos  je za portal Daily Mail pojasnil, da je erozijo tal še poslabšala nenačrtovana širitev mesta z okvarjenim sanitarnim sistemom za vodo.  Regija je močno prizadeta tudi zaradi krčenja gozdov. Med letoma 2000 in 2020 je Buriticupu namreč izgubil 41 % pokritosti z gozdom. Brez dreves, ki bi utrdila tla in vezala prst, se bo površinska voda, ki odteka, še naprej zbirala na ranljivih območjih in erodirala okoliško prst, svarijo strokovnjaki. 

Deforestacija vodi v pospeševanje podnebnih sprememb 

Amazonski deževni gozd, ki pokriva skoraj 40 odstotkov Južne Amerike, se je v zadnjem stoletju zaradi širjenja kmetijskih površin in rančev, gozdarske in rudarske dejavnosti ter povečevanja urbanih področij skrčil za okoli 20 odstotkov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Znanstveniki opozarjajo, da lahko nadaljnje krčenje Amazonije pripelje do točke, ko bo tam nastalo več ogljika, kot se ga absorbira, to pa bi pospešilo podnebne spremembe. Krčenje deževnega gozda je dobilo posebej velik zagon v času prejšnjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Med njegovim predsedovanjem je krčenje Amazonije glede na povprečje iz prejšnjega desetletja pospešilo za 75 odstotkov, je poročala STA.