Amazonski pragozd je dom za več kot tri milijone različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Glede na zadnje podatke se je med letoma 2020 in 2021 izsekalo kar 13.235 kvadratnih kilometrov tega neprecenljivega ekosistema, največ od leta 2006. 

Kot je za naš portal že pojasnjevala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, amazonskemu pragozdu pravimo Pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona, to so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna." 

V Glasgowu je potekal podnebni vrh, v katerem so države sklenile, da bodo do leta 2030 ustavili izsekavanje gozdov. To je, kot je ocenila Kajfeževa, pomembna zaveza, saj v skupnih izpustih deforestacija predstavlja do 14 odstotkov. In če bomo to res ustavili do leta 2030, bomo svetovne izpuste v enem mahu zmanjšali za več kot deset odstotkov, kar je ogromno. 

Za zaščito tega neprecenljivega ekosistema pa so pomembna tudi konkretna dejanja. Eno izmed njih je zagotovo opustitev proizvodov, ki so povezani z izkoriščanjem amazonskega pragozda. Kot opozarjajo v društvu Focus, je EU eden od največjih uvoznikov tropske deforestacije in proizvajalcev emisij povezanih z njo: "Pri uvoženi deforestaciji gre za uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU. V letu 2017 je bila EU odgovorna za 16 % uničevanja svetovnih gozdov povezanega z mednarodno trgovino."

Kot naštevajo, so bili med letoma 2005 in 2017 soja, palmovo olje in goveje meso proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava. 

Dolgo pričakovan zakonodajni predlog

Evropska komisija je zdaj objavila dolgo pričakovan zakonodajni predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, bodo morala zdaj ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Gre za prvo zakonodajno podlago, ki odgovornost prelaga na podjetja, vendar zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njen vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit, so sporočili z društva Focus. 

Kot ocenjujejo, Evropska Unija tako z zgledom postaja del rešitve. Glede na objavljeni predlog Evropske komisije na področju uvoza blaga, povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov, bodo morala podjetja vzpostaviti 'sisteme dolžne skrbnosti' (due diligence) za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke: "To pomeni, da če bodo podjetja želela uvažati blago iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, bodo morala najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Pri tem se ne bodo smela zanašati na certifikacijske sheme. Če bodo podjetja uvozila blago, ki je povzročilo uničevanje gozda, bodo kaznovana. Uredba bo veljala za vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu in ne le za podjetja s sedežem v EU." 

"Desetletja so podjetja v EU lahko uvažala blago ne glede na to, kakšno škodo je proizvodnja le tega povzročila v državi proizvajalki, zato regulacijo na tem področju vsekakor pozdravljamo. Evropska unija s tem postaja prva od akterjev na mednarodnem trgu, ki je storila korak proti končanju svetovne deforestacije,« predlog komentira Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja, a hkrati opozarja, da ima predlagana zakonodaja precej vrzeli, in v trenutni obliki ni dovolj močna, da bi zaščitila svetovne gozdove in ljudi, ki tam živijo. Zato so realni učinki v boju proti deforestaciji vprašljivi."

Uredba namreč ne vsebuje veliko elementov, ki bi zagotavljali, da se bodo v državah proizvajalkah odpravljali temeljni vzroki uničevanja gozdov, slabo upravljanje z gozdovi in prilaščanje zemlje staroselskih prebivalcev. "Blago, ki se ne bo smelo izvoziti v EU, se bo pač izvozilo na druge trge. EU bi morala zakonodajo uporabiti za korenite spremembe z vzpostavitvijo močnih in pravičnih partnerstev, podprtih s tržnimi spodbudami. Uredba v trenutni obliki ne zagotavlja spodbud, ki bi motivirale vlade držav proizvajalk za spremembe na terenu, "  pojasnjuje Nina Tome, ki se v okoljski organizaciji Focus vsebinsko posveča prav deforestaciji, povezani s potrošnjo.

Zakonodaja se nanaša le na gozdove, čeprav je ključna zaščita tudi drugih ekosistemov

V nevladnih organizacijah opozarjajo še na porazno stanje na področju človekovih pravic: "Nevladne organizacije so se v procesu oblikovanja zakonodaje večkrat zavzele za to, da morajo podjetja spoštovati mednarodno priznane človekove pravice in zagotoviti zaščito staroselskih prebivalcev in lokalnih skupnosti. A Komisija je določila, da morajo podjetja delovati le v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja v državi proizvajalk."

Zakonodaja se nanaša le na gozdove. A za pridelavo surovin za izdelke, ki se uvažajo v EU, se uničujejo tudi drugi ekosistemi, kot so travišča, mokrišča in šotišča, še poudarjajo v Focusu. Ti zagotavljajo preživetje lokalnim in staroselskim skupnostim, so habitati za nešteto vrst in igrajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebno krizo. Jasne so povezave med potrošnjo v EU, zlasti soje in govejega mesa, ter uničevanjem travišč, kot so Cerrado v Braziliji ter Chaco v Argentini in Paragvaju.

Podobno uredba izpusti nekatere ključne proizvode, na primer gumo, kljub uničujočim vplivom, ki jih ima na gozdove in ljudi v jugovzhodni Aziji in Afriki. Ne vključuje niti vsega predelanega govejega mesa in v celoti izpušča perutninsko in svinjsko meso ter koruzo, naštevajo. 

Evropski parlament in države članice morajo zdaj uredbo zaščititi pred tem, da bi z lobiranjem multinacionalk popolnoma zvodenela, obenem pa jo izboljšati, da bo postala to, kar je njen osnovni namen in kar bi morala biti: učinkovito orodje, s katerim bo EU prevzela vodilno vlogo v boju proti izsekavanju tropskih gozdov svetovnega pomena, so še poudarili v društvu Focus.