Raziskava, o kateri poroča Guardian, kaže, da je strogo zaprtje držav v Evropi predvsem na račun manj prometa prispevalo k bolj čistemu zraku v tem obdobju. Kot so izračunali, bi lahko posledično v Evropi čistejši zrak med ustavitvami javnega življenja rešil nekaj več kot 800 življenj. 

Študija, ki so jo vodili strokovnjaki iz London School of Hygiene and Tropical Medicine,  je pokazala, da so se izmed 47 evropskih mest največ smrtim zaradi onesnaženega zraka izognili v Parizu, Londonu, Barceloni in Milanu. V raziskavi so, kot poroča Guardian, izpostavili, da je zaprtje gospodarstva in šol v evropskih mestih izrazito znižalo onesnaženje zraka zaradi manj prometa, medtem ko so ljudje ostali doma in niso uporabljali prevoznih sredstev. Tako so v Španiji, Franciji in Italiji zabeležili izrazito znižanje NO2 v tem časovnem obdobju. Čeprav so se ravni tega plina znižale, pa so se precej manj znižale ravni PM delcev, še ugotavljajo. 

Antonio Gasparrini, vodja študije, je ob tem povedal: "Zaprtja držav med prvim valom covida-19 so ustvarila ogromne stroške. A obenem so se vzpostavili pogoji, ki so bili odlični za preučevanje potencialnih strogih ukrepov za znižanje onesnaženega zraka v urbanih območjih. Ta naravni eksperiment nam je dal kratek uvid v to, kako se lahko kakovost zraka izboljša z drastičnimi ukrepi, kar bi bilo sicer seveda nemogoče preučiti v normalnih razmerah." 

 Onesnaženost zraka pogost razlog za prezgodnje smrti 

Onesnažen zrak je eden ključnih dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni. Posameznik namreč ne more izbirati kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno diha. Raziskave kažejo, da je onesnažen zrak eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za rakava obolenja. Onesnaženost zraka je bila v Evropi tudi leta 2019 pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, je pokazala nedavna analiza Evropske agencije za okolje (EEA). Ta razkriva, da je leta 2019 zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM 2,5 umrlo 307.000 ljudi. Kot so novembra lani sporočili z EEA, so na zdravje prebivalcev EU vplivali trije veliki onesnaževalci: drobni delci, dušikov dioksid in prizemni ozon. Največ smrti, 307.000, so povzročili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kronične izpostavljenosti dušikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa posledica izpostavljenosti prizemnemu ozonu. Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi različnih korelacij med temi tremi onesnaževalci smrti ne da združiti v eno številko, je poročala STA. 

V zadnjih desetletjih so bili dodobra raziskani različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem ter objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah, je pojasnila  Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 tako pri odraslih kot pri otrocih, našteva. 

Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine delce (PM 2,5) in ultrafine delce (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo po pljučnih alveolih in vstopijo v krvni obtok in tako povzročijo različne zdravstvene učinke, pojasnjuje. 

Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj škodljiv je njihov učinek na zdravje: "Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev skozi membrano celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu ter škodljiv učinek v večini telesnih tkiv. Obstajajo tri poglavitne patofiziološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, srčno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2." 

Kot pojasnjuje, je pomemben dejavnik trajanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Poleg tega se različni učinki na zdravje potencirajo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji, otroci in starostniki.

Ob kratkotrajni izpostavljenosti visokim koncentracijam onesnaževal zunanjega zraka lahko pride do akutnega draženja dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedkom iz nosu. Tudi pri kratkotrajni izpostavljenosti so posebej ogrožene ranljive populacijske skupine, kot so otroci, bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji in starostniki, opozarja. Pri otrocih lahko kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaževal povzroči poslabšanje astme, pri starostnikih pa tudi poslabšanje kronične obstruktivne bolezni, svari.

Najbolj onesnažena so v Sloveniji mesta v kotlinah pozimi, ko nastopi temperaturna inverzija (Ljubljana, Celje, Zasavje) in se zračna onesnaževala zadržujejo in nabirajo v kotlinah. Posebej visoke koncentracije dosežejo v času prometnih konic (zjutraj in popoldne), še pojasnjuje Perčičeva.