Leto 2023 se je v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče leto od začetka meritev. Podnebne spremembe prinašajo ekstremne vremenske razmere: po eni strani vse pogostejša in daljša sušna obdobja, po drugi strani pa vse pogostejše in intenzivnejše padavine. Ti skrajni vremenski pogoji vplivajo na pridelovanje hrane po svetu. 

Neobičajna in dolgotrajna suša, s katero se v zadnjem času spopadata Indija in Tajska, je močno zdesetkala pridelek sladkorja v teh dveh državah, ki sta po Braziliji največji izvoznici sladkorja na svetu. Manj pridelka ob nezmanjšanem povpraševanju pa pomeni le eno: podražitve. In cene sladkorja so lani dosegle najvišjo raven od leta 2011. 

Te podražitve sladkorja že občutijo ameriški potrošniki, saj so se v ZDA cene sladkorja in sladkarij v lanskem letu dvignile za 8,9 odstotka, letos pa pričakujejo 5,6-odstotno podražitev, navedbe ameriškega ministrstva za kmetijstvo povzema britanski The Guardian. Tako nagel skok cene sladkorja je precej nad zgodovinskim povprečjem.

Novembra lani je multinacionalka Mondelez, ki si lasti številne priljubljene znamke sladkarij, opozorila na neizbežne nove podražitve njihovih izdelkov v letošnjem letu zaradi visokih cen sladkorja in kakava na trgu. 

Velike korporacije imajo vrsto motivov za zvišanje cen, meni Gernot Wagner, podnebni ekonomist na poslovni šoli univerze Columbia – a opozarja, da postajajo podnebne spremembe temeljna grožnja, ki je ni mogoče zanikati. 

"Skrajni vremenski pojavi vplivajo na pridobivanje hrane – pred letom dni je bil ogrožen avokado, zdaj je sladkor," je dejal za The Guardian. "Podnebna inflacija je resnična in postaja vse hujša. Seveda je za lastnika Oreo piškotov priročno, da lahko za podražitve okrivi podnebne spremembe, vendar pa je to tudi razumljivo," meni Wagner. 

Težavam pri pridelavi sladkorja so se pridružile tudi omejitve izvoza iz držav proizvajalk sladkorja, ki želijo ob zmanjšani proizvodnji ohraniti lastne zaloge, pa tudi ozka grla v pristaniščih v Braziliji, kar je prav tako vplivalo na zmanjšan izvoz sladkorja iz te države. 

"Nedvomno so cene sladkorja zelo zelo visoke in bodo ostale visoke, dokler ne bo pojenjal učinek El Niña," meni Joseph Glauber, višji znanstveni sodelavec na Mednarodnem raziskovalnem inštitutu za politiko hrane. Opozarja, da bodo te podražitve najbolj občutili v državah v razvoju, kjer gospodinjstva kar 40 odstotkov svojih prihodkov namenijo za hrano; višje cene hrane pa bodo bolj občutili tudi revnejši sloji v razvitih državah. 

Na dolgi rok bodo podnebne spremembe povzročile veliko nestanovitnost cen pridelkov, kot sta riž in sladkor, saj se bodo spreminjala območja, kjer jih bodo lahko pridelovali. 

Študije kažejo, da bodo podnebne spremembe resno ogrozile sposobnost držav, kot je denimo Kitajska, da še naprej pridelujejo riž v običajnih količinah. Svetovna proizvodnja koruze pa bi lahko do leta 2030 padla za 24 odstotkov, navaja izsledke raziskav The Guardian. Spremembe v temperaturnih in padavinskih vzorcih pa bi lahko po drugi strani povzročile, da bi nekateri pridelki, kot je denimo pšenica, uspevali v državah, kot sta Rusija in Kanada – tam je trenutno prehladno za gojenje te poljščine. 

Na splošno bi lahko zaradi podnebne krize stopnja inflacije hrane po svetu do leta 2030 znašala okoli tri odstotke na leto, če se države ne bodo prilagodile podnebnim spremembam, pa so že predlani opozorili v Evropski centralni banki. 

"Naši prehranski pridelki so v bistvu optimizirani za vremenske pogoje v zadnjih 10.000 letih – ko smo imeli razmeroma stabilno podnebje, ki pa ga zdaj zapuščamo," opozarja podnebni ekonomist. Dodaja, da grozi, da bo na nekaterih območjih zaradi ekstremnega vremena praktično čez noč postalo nemogoče gojiti nekatere poljščine. To pa je precej večja težava od podražitev sladkarij in drugih razvad, saj bi lahko cele skupnosti ostale brez vira preživetja.