EKOLOGIJA
Bo megalomanska ledena gora trčila v odmaknjeni otok? Ogroženi pingvini in tjulnji
Mega ledena gora, poznana pod imenom A23a, je trenutno 280 kilometrov oddaljena od britanskega ozemlja Južne Georgie, ki pa stran od civilizacije kipi od življenja. Tam kraljujejo številne morske ptice, sloni in morski tjulnji ter kraljevi in cesarski pingvini, poroča Euronews. Že leta 2004 je otok zadela manjša ledena gora A38, kar je imelo za življenje na tem območju katastrofalne posledice. Ker so ogromni kosi ledu prekrižali njihove poti do hrane, so od lakote na plažah poginili številni mladiči pingvinov in tjulnov. Toda ledene gore so nepredvidljive in ni jasno, kdaj bi veličastna A23a lahko zadela otok ali pa bo pred trčenjem morda razpadla. Ko bo potovala skozi toplejše vode severno od Antarktike, se bo po pričakovanjih znanstvenikov začela topiti in kosi ledu se bodo odlomili.
Ledena gora A-23A se je leta 1986 odcepila od ledene police Filchner-Ronne na obali Antarktike, a se je hitro zasidrala na dno Weddlovega morja in tako praktično postala velik ledeni otok. V zadnjem času pa so znanstveniki ugotovili, da se je začela ledena gora premikati. Površina A-23A meri skoraj 4000 kvadratnih kilometrov, kar je za petino površine Slovenije, in velja za največjo ledeno goro. A ne le zaradi svoje širine, pač pa tudi zaradi svoje višine. Ledena plošča naj bi bila debela približno 400 metrov – za primerjavo, najvišji nebotičnik v Evropi London Shard je visok "le" 310 metrov. Premikanje so v zadnjih mesecih pospešili vetrovi in tokovi in zdaj se premika proti severni konici Antarktičnega polotoka. Kot večino ledenih plošč iz Weddlovega morja bo tudi A-23A skoraj zagotovo odnesel antarktični cirkumpolarni tok, ki jo bo potisnil proti južnemu Atlantiku v smeri, ki ji pravijo kar "ulica ledenih gora". Sčasoma se vse ledene plošče, ki odjadrajo v Atlantski ocean, stalijo in izginejo. Znanstveniki ledeno goro A-23A pozorno spremljajo.
Mednarodno leto ohranjanja ledenikov
Z ledeniki, ki jim grozi taljenje zaradi segrevanja oceanov in naraščanja temperature zraka, je verjetno, da bomo v prihodnosti videli več mega ledenih gora, napovedujejo znanstveniki.
Letošnje leto velja za mednarodno leto ohranjanja ledenikov. Pobudnici, Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Unesco, želita povečati ozaveščenost o izjemno pomembni vlogi, ki jo imajo ledeniki, sneg in led v podnebnem sistemu in hidrološkem ciklu, ter daljnosežnih posledicah hitrega taljenja ledenika, je poročala STA.
Ledeniki so bistveni za uravnavanje svetovnega podnebja in zagotavljanje sladke vode, ki je nujno potrebna za preživetje več milijard ljudi. Vendar pa se zaradi podnebnih sprememb, ki jih od 19. stoletja naprej v glavnem povzročajo človekove dejavnosti, ti izjemno pomembni viri hitro topijo, kar s seboj prinaša številne posledice.
Švicarski direktor Svetovne službe za opazovanje ledenikov (WGMS) Michael Zemp je v enem izmed intervjujem za švicarsko televizijo SRF orisal svet brez ledenikov. Po njegovih navedbah bi bile ogromne količine ledeniške vode, ki bi se stekale v doline, še najmanjši problem, saj bi bile številne druge podnebne prelomne točke, kot so dviganje morske gladine, zakisovanje oceanov ali taljenje večnega ledu, že presežene, ga je na svoji spletni strani pred časom povzela Cipra International.