Amazonski pragozd se približuje prelomni točki, kar bi imelo uničujoče posledice za svetovni podnebni sistem, kažejo nove raziskave. Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Kot je za naš portal že pojasnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, imenujemo amazonski pragozd pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona, to so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna."

Kot poroča Euronews, so znanstveniki na Potsdamskem Inštitutu za raziskovanje vplivov podnebja prišli do zaskrbljujočih ugotovitev. Kar 45 odstotkov Amazonskega pragozda bodo do leta 2050 ogrozili naraščajoče temperature, suša, deforestacija in požari. Deli Amazonije so se iz ponora ogljika že spremenili v vir ogljika, kar pomeni, da oddajo več toplogrednih plinov, kot jih vsrkajo. Kot opozarja znanstvenik Potsdamskega inštituta Boris Sakschewski, je to dokaz, da človek preveč pritiska na regijo, da bi ta lahko dolgoročno ohranila status deževnega gozda. In to je le del zaskrbljujočega problema. Ker deževni gozdovi v zrak prispevajo veliko vlage, ki je osnova za padavine na zahodu in jugu celine, lahko izguba tako velikega gozda zaradi negativne povratne zanke na enem mestu povzroči izgubo gozda na drugem. 

Amazonski gozdovi so 65 milijonov let kljubovali podnebnim spremembam, vendar je regija zdaj izpostavljena podnebnemu stresu brez primere zaradi suše, vročine, požarov in deforestacije. To spreminja delovanje gozda, ki na mnogih območjih proizvaja manj dežja kot prej, piše Guardian. 

Kaj bi pomenilo, če bi dosegli točko preloma? 

Naš planet ima več pomembnih točk preloma, ki bi lahko, če bi jih presegli, povzročile, da bi temperature na Zemlji ušle izpod nadzora in sprožile uničujoče domino učinke za ekosisteme in ljudi. In ena izmed njih je uničenje Amazonskega pragozda. Kot poroča Guardian, je raziskava, objavljena v reviji Nature, pokazala, da bi lahko do leta 2050 kar polovica amazonskega deževnega gozda prišla do prelomne točke. Ocenili so, da bo od 10 do 47 odstotkov amazonskih gozdov izpostavljenih vse večjim motnjam, ki bi lahko sprožile nepričakovane prehode v celotnem ekosistemu in imele negativen posredni učinek na regionalne podnebne spremembe. Kot piše britanski časnik, gre za najobsežnejšo analizo učinkov človeške dejavnosti in podnebne krize na ta ranljivi ekosistem. Kot poudarjajo avtorji, je gozd že zdavnaj prestopil varno mejo. 

Vpliv izgube gozdov se ne bi ustavil na mejah Amazonije,  svarijo avtorji nove študije. Kot poudarjajo, bi to pomenilo spremembo padavinskih vzorcev na celini.  Ker pa Amazonija kot celota še vedno skladišči ogljik, v vrednosti trenutnih človeških emisij CO2 za 15-20 let, bi sproščanje tega z izgubo gozdov bistveno povečalo globalno segrevanje, piše Euronews.

Kot je za Guardian poudaril vodilni avtor raziskave Bernardo Flores, so bili tudi sami presenečeni nad rezultati, ki napovedujejo potencialni premik od počasnega k hitremu upadanju amazonskega gozda prej, kot so pričakovali doslej. Kot je spomnil, je gozd že postajal šibkejši in bolj homogen, a kot kažejo rezultati, se bo proces do leta 2050 še pospešil, zato se moramo odzvati zdaj: ko bomo presegli točko preloma, bomo izgubili nadzor nad celotnim sistemom.